Pri tej temi, ki v zadnjem času buri duhove v slovenski javnosti, je v ozadju veliko političnih in drugih skritih interesov, resnice pa bore malo. Zato so zdaj tudi predstavniki slovenskega zdravništva, bolnišnic, strokovnih združenj in uradnih forumov napisali javno pismo, v katerem so med drugim zapisali: »Do zdaj mnenje zdravstvene stroke ni bilo javno predstavljeno, saj smo menili, da strokovno-etične teme ne smejo biti del političnih obračunov. Žal smo prišli do točke, ko podatki, predstavljeni v javnosti, izkrivljajo postopke obravnave.«

V pismu, ki ga objavljamo v celoti, stroka poudarja: »Obravnava oskrbovancev domov za starejše je bila v času epidemije strokovno ustrezna in pravilna. Odločitve o napotitvah v bolnišnice so bile pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Navedbe, da so bili oskrbovanci domov v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, so neresnične in zlonamerne.« 

Podpisniki pisma (pobudo za tovrstni odziv stroke je dal doc. dr. Peter Radšel, koordinator urgentne dejavnosti v času epidemije COVID-19 v UKC Ljubljana) se strinjajo s tem, da se opravi analiza opravljenega dela. Enako velja tudi za nedvoumno opredelitev glede strokovno-etično nespornega načrtovanja zdravstvene obravnave starostnikov in ostalih pacientov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, pri čemer pa se morajo, kot poudarjajo zdravniki, nemoteno nadaljevati tudi priprave na morebitne nove valove epidemije COVID-19.

Tomaž Gantar želi z nadzori, za katere se zaposlenim opravičuje, odstraniti sleherno senco dvoma

Tej problematiki je bila sicer namenjena tudi današnja seja dveh parlamentarnih odborov – za zdravstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, na kateri je minister za zdravje Tomaž Gantar poslancem dejal, da njemu osebno, ker naj bi kot politik imel debelo kožo, lahko očitajo, karkoli želijo – in če se bodo njihovi očitki o navodilih, ki se jih je prijelo poimenovanje »seznami smrti«, pokazali kot resnični, je pripravljen svoj položaj nemudoma zapustiti.

Ob tem pa je poudaril, da ne verjame, da bi bili ti očitki verodostojni, zato se je opravičil vsem, ki so v domovih za starejše med epidemijo naredili vse, da bi preprečili širjenje okužb med varovanci, zdaj pa jih bo »v zahvalo« doletel izredni strokovni nadzor. Minister Gantar s to potezo želi odstraniti sleherno senco dvoma v strokovnost in etičnost ukrepanja v skrbi za varovance v socialno-varstvenih zavodih.

Sejo so ob 11. uri zvečer prekinili – po šestih urah razčlenjevanja problematike, pri kateri naj bi po oceni Levice šlo za »diskriminatorno in nezakonito obravnavo starostnikov v domovih starejših občanov«. V resnici pa bo pogrom, do katerega je prišlo v javnosti, najverjetneje še dolgo vplival na odnos med zdravnikom in pacientom, saj je bilo v zadnjem času zaupanje močno spodkopano

Prof. dr. Matjaž Zwitter: Namesto zahvale se zdaj odvija gonja

»Ljudje, ki širijo informacije, po katerih naj bi med epidemijo v domovih za starejše pripravljali tako imenovane 'sezname smrti', preprosto niso verodostojni. Vnaprejšnja ocena zdravstvenega stanja je namreč zelo priporočljiv ukrep – in ni nič novega, saj je lahko v veliko pomoč ne le pri epidemiji COVID, ampak pri kakršnemkoli poslabšanju zdravstvenega stanja oskrbovancev v domu ali pacientov v bolnišnici, ki imajo lahko zelo širok diapazon težav in stanj,« je v pogovoru za zdravstveni portal pojasnil prof. dr. Matjaž Zwitter. 

Praviloma se take odločitve sprejmejo na skupnih sestankih, »kjer je v veliko pomoč tudi negovalno osebje, ki pacienta oziroma oskrbovanca v domu za starejše pozna zelo dobro, včasih bolje kot zdravnik. Zakaj v pomoč? Zato, ker oskrbovanca, ki je zelo šibek in se mu življenje izteka, ne bomo v zadnjih izdihljajih odpeljali iz doma za starejše v bolnišnico; to bi bilo povsem nepotrebno in nesmiselno mučenje, zato je v takem primeru odločitev, da oboleli ostane v domu, edina strokovno in etično pravilna odločitev,« meni profesor Zwitter, ki že leta o vseh filigranskih podrobnostih etike poučuje študente medicine.

Ob tem potegne vzporednico z dogajanjem v bolnišnicah, ki se odvija na zelo primerljiv način. »Vnaprejšnja ocena je splošno navodilo za ukrepanje, če pri pacientu pride do poslabšanja. V razvitem svetu pri hudo obolelem pacientu, na primer, na zdravstveni karton pripišejo kratico, ki pomeni 'ne oživljaj'; ker je bil po moji oceni tak izraz preprosto preveč krut, smo pri nas v takšnih primerih pripisali: na simptomatski terapiji. To je pomenilo, da pacient prejema podporno zdravljenje; če je tak pacient padel v komo, ga zdravnik ni oživljal. Gre za skrbno premišljene, etično in strokovno nesporne odločitve; te so v dobro pacientu, ki mu nihče noče povzročati nepotrebnega trpljenja. Ne gre za sezname ljudi, ki bi jih odpisali, ampak gre za dokumente, ki so v pomoč nadomestnemu zdravniku, da ta ob poslabšanju zdravstvenega stanja bolnika, ki ga ne pozna, pri obravnavi, ki zahteva takojšnje ukrepanje, ne bi sprejel pravilne odločitve.«

Sicer pa tudi prof. dr. Matjaž Zwitter opozarja, da zaradi zdajšnjega dogajanja opazno usiha morala zaposlenih v domovih za starejše. »Negovalno osebje je za res težko delo, ki ga opravlja z veseljem in zaupanjem, zares slabo plačano – in namesto pohvale za opravljeno izjemno delo v času epidemije zdaj doživljajo podtikanja, spotikanja in očitanja. Namesto zahvale se zdaj odvija gonja na račun rezimejev zdravstvenega stanja oskrbovancev v domovih, pri čemer ne gre za sezname odpisanih, ampak izključno za strokovno pomoč pri poslabšanju, ki pa nobenemu zdravniku ne preprečuje razmišljanja s svojo glavo.«

Profesor Zwitter ta pomožni strokovni ukrep primerja z ukrepanjem pri pacientu, ki se je vnaprej opredelil, da ne želi oziroma ne pristaja na nobeno operacijo oziroma zdravljenje, nato pa se mu pripeti nesreča, v kateri si zlomi kolk. »Človek v hipu postane nepokreten; brez takojšnjega zdravljenja in operacije bo zbolel za pljučnico in v bolečinah umrl. Vendar zdravnik tega ne bo dopustil – poskušal ga bo pregovoriti, naj si premisli, argumentirati, zakaj je zdravljenje, ki ga bo v dveh tednih ali najkasneje mesecu dni spet postavilo na noge, smiselno in dobrodošlo. To delamo, nič drugega. Noben zdravnik ne bo ravnal tako, da se ne bi odločil za optimalno zdravljenje, ki je v dobro bolnika – ali pa se temu odpovedal, če bo vedel, da bi obolelemu na ta način povzročil zgolj nepotrebno trpljenje.«

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik: V pogonu je blatilni stroj, prejeli pa nismo niti ene same prijave

»Zaradi selektivnega prikazovanja razmer in ukrepov v domovih za starejše v času epidemije je javnost tako razburjena in razburkana, da nekritično verjame izkrivljenemu prikazovanju postopkov obravnave v obdobju, ko nas je, vse po vrsti, prežemal strah. Videli smo, kaj se dogaja v Italiji; ko smo si dopisovali z italijanski kolegi, je bilo pravzaprav nepredstavljivo, kakšne etične dileme so se odpirale v tedanjih razmerah. V tej, z današnjega zornega kota težko predstavljivi stiski smo poskušali poiskati možnost za najučinkovitejše ukrepanje. Država namreč ni imela – in še vedno nima! – nobenega načrta za ukrepanje v zdravstvu v takih razmerah, v kakršne nas je pahnila epidemija koronavirusa SARS-CoV-2. Toda zdaj je stanje drugačno, neprimerljivo z razmerami v mesecu marcu. Zdaj je v pogonu blatilni stroj,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si ocenila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik, ena izmed podpisnic današnjega javnega pisma zdravnikov.

Ob tem je pojasnila, da se zbornica, ki jo vodi, s svojimi mehanizmi lahko odzove na vse navedbe o domnevni nepravilnosti postopkov obravnave in zdravljenja, omenjene v javnosti oziroma v medijih. »Vse takšne pripombe in opozorila obravnavamo z vso resnostjo. Toda prejeli nismo niti ene same prijave! Zanimivo je, da tudi dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, ni poslal prijave – kljub prepričanju, da je tako rekoč vse šlo narobe,« poudari sogovornica.

Sicer pa po prepričanju dr. Zdenke Čebašek-Travnik zdajšnje opozarjanje, češ da je stroka med epidemijo ad hoc pripravljala načrte za ukrepanje, potrjuje le znano dejstvo, da naša država nima urejene paliativne oskrbe, da v domovih za starejše zmogljivosti niso ustrezne, da tam ni dovolj ne zdravnikov ne ostalega strokovnega osebja. »Normativi so takšni, da celovito ukrepanje – zlasti v konkretnem primeru preprečevanja prenosa okužb – preprosto ni izvedljivo. Državnega načrta za ukrepanje pa – tako kot tudi zakona o dolgotrajni oskrbi – Slovenija nima.« 

Ob tem se predsednica zdravniške zbornice sprašuje, kdo se skriva v ozadju blatilnega stroja, ki si je tako grobo utrl pot v eter in posledično v prepričanja številnih Slovencev. »Kdorkoli že se skriva za tem očitno usmerjenim ukrepanjem, želi vse očitke, pa naj bodo ti utemeljeni ali ne – in velika večina je neutemeljenih –, prevaliti na ravnanje strokovnega osebja ter sprejete ukrepe označiti kot nestrokovne in neetične. Rada bi opozorila, da ministrstvo zbornice o teh ukrepih ni obvestilo. Zdaj, ko je bil odrejen izredni strokovni nadzor, zbiramo dokumente, na podlagi katerih bomo načrtovali nadzore.«

Na zbornici se v skladu z javnimi pooblastili in petkovo zahtevo ministra za zdravje Tomaža Gantarja k izvedbi takojšnjega izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v 11 domovih za starejše že pripravljajo na enajst nadzorov, ki jih bodo opravili v istem obdobju kot zbornica zdravstvene in babiške nege; temu bo sledila priprava skupnega poročila. 

»V nekaj dneh bodo imenovane komisije, ki bodo po posameznih domovih opravile nadzor; z nadzori pa zagotovo ne bomo gotovi pred septembrom,« dodaja sogovornica, ki je še vedno prepričana, da bi bilo bistveno bolj smiselno, če bi resorni minister odredil sistemski nadzor.

Simbolične fotografije: iStock; portreti: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.