Dve leti trajajoči projekt, v sklopu katerega so proučevali, kako izboljšati obravnavo posameznikov, ki se spopadajo z bolečinami v hrbtu in kako posledično zmanjšati ne le zdravstvene in psihosocialne, ampak tudi finančne posledice tega bremena, ki je zelo pogosto med delovno aktivnimi, je prinesel jasne odgovore. Ti so bili javno prvič predstavljeni danes – in primerjava med testnim zdravstvenim domom (Trebnje), kjer so preizkušali nov pristop, in kontrolnim zdravstvenim domom (Celje), kjer so prakticirali običajno ukrepanje, je prinesla res osupljive rezultate.
Ti potrjujejo, da mora biti interdisciplinarna obravnava bolnikov z bolečinami, predvsem bolnikov s kroničnimi bolečinami, zagotovljena v osnovnem zdravstvu, v lokalnem okolju, saj je treba zagotoviti dobro dostopnost, bistveno boljšo od zdajšnje.
Kako je danes s tovrstno obravnavo, vemo. Pacientov, ki jih tarejo bolečine, je veliko, čakalne vrste so dolge. Zdravniki, ki jih ni dovolj, imajo za posameznega pacienta premalo časa. Za človeka, ki se spopada z akutno bolečino v hrbtu, najsi gre za bolečino v vratu, križu ali v torakalnem delu hrbtenice (teh je približno 30 odstotkov), je vsako čakanje predolgo. In čakanja ni malo. Pri večini obolelih, pri katerih se je bolečina prelevila v kronično (teh je približno 70 odstotkov), prihaja do akutnih poslabšanj – in tudi v teh primerih v sistemu ni vzvoda, ki bi zagotovil takojšnje optimalno ukrepanje.
Pacientov, ki jih tarejo bolečine, je veliko, čakalne vrste so dolge. Zdravniki, ki jih ni dovolj, imajo za posameznega pacienta premalo časa. Za človeka, ki se spopada z akutno bolečino v hrbtu, najsi gre za bolečino v vratu, križu ali v torakalnem delu hrbtenice, je vsako čakanje predolgo. In čakanja ni malo.
Kot pravi prim. prof. dr. Marija Petek Šter iz Zdravstvenega doma Trebnje, kjer so preizkušali nov pristop s triažno fizioterapijo, danes v zdravstvenem domu večine bolnikov z akutno bolečino sploh ne napotijo na fizioterapijo. V nasprotju s tem pa so v sklopu sedem mesecev trajajočega projekta naredili prav to – paciente so usmerili k triažnemu fizioterapevtu s specialnimi znanji, ki je naredil usmerjeno anamnezo in presodil, kateri fizioterapevtski postopki bodo konkretnemu pacientu najbolj ustrezali in bodo tudi najbolj učinkoviti.
Pacient je pri triažnem fizioterapevtu prišel na vrsto za obravnavo takoj oziroma najkasneje v sedmih dneh. Podrobnemu pregledu je sledila obravnava, glede na stopnjo nujnosti, pri čemer je ključnega pomena, da pri tovrstnem pristopu pacient pride bistveno hitreje do obravnave, ki jo potrebuje, učinki terapije pa so posledično neprimerljivo boljši.
Triažni fizioterapevt
V sklopu projekta so paciente usmerili k triažnemu fizioterapevtu s specialnimi znanji. Pacient je prišel na vrsto za obravnavo takoj oziroma najkasneje v tednu dni. Podrobnemu pregledu je sledila obravnava, glede na stopnjo nujnosti, pri čemer je ključnega pomena, da pri tovrstnem pristopu pacient pride bistveno hitreje do obravnave, ki jo potrebuje, učinki terapije pa so posledično neprimerljivo boljši.
V testnem zdravstvenem domu so po tem pristopu sicer (v primerjavi s kontrolnim zdravstvenim domom) v istem (sedemmesečnem) obdobju obravnavali manj pacientov – vendar so se vsakemu posvetili individualno, ne tako, kot je običajno, ko je na fizioterapiji istočasno več pacientov, učinkovitost ukrepanja pa je posledično bistveno manj učinkovita.
Projekt je eden od mnogih zdravorazumskih in tudi v (klinični) praksi potrjenih prijemov, ki kar kličejo po čim hitrejši uvedbi in ki bi omogočili, da naše zdravstvo zaživi povsem na novo, na novih razvojnih in strokovno posodobljenih temeljih.
Potem zdravniku družinske medicine, ki v povprečju obravnava najmanj dva bolnika z bolečino v hrbtu na dan, ne bo več treba iskati rešitev v smislu farmakološke terapije in iskanja vedno nove kombinacije protibolečinskih zdravil ter (podaljševanja) bolniškega staleža, ampak bo pacienta usmeril k triažnemu fizioterapevtu, ki naj bi postal del tima družinske medicine. Centri za triažno fizioterapijo pa naj bi zaživeli v vseh večjih zdravstvenih domovih po Sloveniji – po zgledu tovrstnih praks v Veliki Britaniji ali na Danskem, kjer takšen pristop pri zmanjševanju bremena, ki ga povzročajo bolečine v hrbtu, dosega izjemno dobre rezultate.
Centri za triažno fizioterapijo naj bi zaživeli v vseh večjih zdravstvenih domovih po Sloveniji – po zgledu tovrstnih praks v Veliki Britaniji ali na Danskem, kjer takšen pristop pri zmanjševanju bremena, ki ga povzročajo bolečine v hrbtu, dosega izjemno dobre rezultate.
Več o tem v zgornjem video intervjuju z izr. prof. dr. Alanom Kacinom z oddelka za fizioterapijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.
»S triažno fizioterapijo lahko krajšem času in z manj stika z bolnikom naredimo več oziroma zagotovimo kakovostnejše zdravljenje,« poudarja izr. prof. dr. Alan Kacin (diplomirani fizioterapevt) in dodaja: »Uspešnost tovrstnega zdravljenja je bila namreč pri (v povprečju) 3,6 ure stika z bolnikom 82-odstotna, medtem ko je pri standardni obravnavi, kakršna poteka v obstoječem zdravstvenem sistemu, učinkovitost bistveno manjša, saj je do kliničnega izboljšanja prišlo le pri 46 odstotkih pacientov. V tem primeru fizioterapevti sicer resda lahko obravnavajo več pacientov istočasno, vendar izvajajo v glavnem elektroterapijo, ki pa je za bolečine v hrbtu dokazano neučinkovita.«
Izr. prof. dr. Alan Kacin, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, oddelek za fizioterapijo:
Uspešnost zdravljenja s triažno fizioterapijo je bila 82-odstotna, medtem ko je pri standardni obravnavi, kakršna poteka v obstoječem zdravstvenem sistemu, učinkovitost bistveno manjša, 46-odstotna. Fizioterapevti zdaj sicer resda lahko obravnavajo več pacientov istočasno, vendar izvajajo v glavnem elektroterapijo, ki pa je za bolečine v hrbtu dokazano neučinkovita.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
