Varnost in kakovost

»Konopljo pri nas uporablja 80 odstotkov bolnikov z rakom – vprašanje pa je, ali bomo tem pacientom omogočili varno uporabo in dostop do preverjenih in kakovostnih proizvodov«

O uporabi konoplje se bo pri nas odločalo na posvetovalnem referendumu, pri čemer je razmislek usmerjen tudi ali predvsem v manko regulative, saj takšno stanje onkološkim ter mnogim drugim bolnikom, ki so redni uporabniki kanabinoidov, ne omogoča, da bi se o tem posvetovali z zdravnikom. Z zdravnikom, ki bi znal ločiti zrnje od plev, ki bi znal predpisano zdravljenje uskladiti s tovrstnimi podpornimi odmerki, predvsem pa preprečiti tveganja, ki jih prinaša uživanje pripravkov, pri katerih ni mogoče preveriti sestave in ki si jih oboleli odmerjajo sami, po lastni presoji ali pa se oprejo na navodila na embalaži, čeprav ta niso nujno prava glede na naravo njihove bolezni. O tovrstnih izzivih sem se za Zdravstveniportal.si pogovarjal z doc. dr. Tanjo Bagar, pri kateri je področje uporabe konoplje v medicini že pred leti zbudilo raziskovalnega duha in ki danes na fakulteti Alma Mater Europaea – ECM (Evropski center Maribor) predava mikrobiologijo, biokemijo in ekoremediacijske vsebine.

Ukrepi

Triažna fizioterapija bolniku z bolečino v hrbtu, ki zdaj trpi v nedopustno dolgih čakalnih vrstah – storitev, ki jo dobi, pa je pogosto prepozna ali povsem neustrezna – omogoča takojšnjo, kakovostno in učinkovito pomoč

Bolečine v hrbtu so med glavnimi razlogi za (dolgotrajni) bolniški stalež pa tudi za prezgodnjo invalidsko upokojitev. In z bolečino, naj bo akutna ali (sčasoma) kronična, se sreča tako rekoč vsakdo. Kaj je narobe na strokovni ravni, da takšnega stanja ni mogoče pravočasno sanirati? Razlogi so znani: kadrovski manko med zdravniki družinske medicine, ki onemogoča celovito obravnavo slehernega pacienta, in nedopustno dolgo čakanje, najsi gre za napotitev za pregled pri specialistu ali na fizioterapijo. Prenekateri bolnik fizioterapevtsko obravnavo danes dočaka šele takrat, ko so najhujše težave že mimo ali pa so se iz akutnih že spremenile v kronične. Kako to popraviti, kako spremeniti pristop, da bo ta omogočal res kakovostno, pravočasno, celovito in predvsem vsakemu bolniku prilagojeno ukrepanje? Odgovor je na dlani: uvesti je treba triažno fizioterapijo.