»Kar sta storila Uroš Ahčan in Vojko Didanovič, se zdi onkraj meje mogočega. S skupino sodelavcev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sta izvedla drzno in inovativno metodo rekonstrukcije nosu, navdušila mednarodno zdravstveno javnost in se vpisala v zgodovino medicine. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline ljubljanskega kliničnega centra je v zakladnico svojih prelomnih dosežkov vpisal novo dragotino,« je ocenil Pahor v utemeljitvi priznanja.
Uroš Golobič Ahčan je učenec Zorana Arneža in Marka Godine; od njiju ni prevzel le znanja, ampak tudi strast do opravljanja zdravniškega poklica. Oboje, ob tem pa še vztrajnost in pogum za iskanje novih poti, zdaj predaja mlajšim generacijam: po vsem svetu je izobrazil več kot sto kirurgov. Prepričan je, da je prenašanje znanja iz roda v rod najboljši recept za odličnost – pa tudi najbolj trdna podlaga za samozavest in pogum.
Uroš Golobič Ahčan je učenec Zorana Arneža in Marka Godine; od njiju ni prevzel le znanja, ampak tudi strast do opravljanja zdravniškega poklica.
Zdaj predaja znanje mlajšim generacijam: po vsem svetu je izobrazil več kot sto kirurgov.
Recept za odličnost
»Življenje je poklic in poklic je življenje« je vodilo prof. Ahčana, ki svoje sodelavce spodbuja, naj stopajo onkraj meja znanega in preizkušenega. Kot so v uradu predsednika države zapisali v argumentaciji ob predaji jabolka navdiha, je Ahčan predan posvečenemu poslanstvu – pomagati sočloveku.
Ta operacija je bila njegov največji izziv doslej, izjemno usklajeno strokovno (so)delovanje s prim. Didanovičem pa ocenjuje s športno primerjavo: »Bila sva kot veslača na olimpijski progi, kjer je zamah vsakega posameznika ključnega pomena za končni rezultat.«
Znanja, navdiha, idej in strokovne drznosti ni manjkalo, zato sta se Uroš Ahčan in Vojko Didanovič s sodelavci lotila na prvi pogled neverjetnega, nemogočega izziva.
Prof. dr. Uroš Ahčan in prim. Vojko Didanovič sta se s sodelavci lotila na prvi pogled neverjetnega, nemogočega izziva
Bila sva kot veslača na olimpijski progi, kjer je zamah vsakega posameznika ključnega pomena za končni rezultat.
Načrt za »ponovno rojstvo«
Bolnici, ki so ji zaradi invazivne oblike kožnega raka pred leti morali odstraniti nos, je plastična proteza, ki je prekrivala odprtino, povzročala hude bolečine in ji jemala voljo do življenja. Danes pa se gospa, kot pravi, počuti, kot da bi se znova rodila.
K »ponovnemu rojstvu« sta ji pomagala prof. Ahčan in prim. Didanovič, ki sta najprej zasnovala načrt za rekonstrukcijo nosu, pri čemer sta se povezala z inženirjem Tomažem Tušarjem, ki je izdelal tridimenzionalni model.
Na podlagi tega modela so skonstruirali nos iz kosti in mehkih tkiv na pacientkini podlahti. Sledili sta zahtevni operaciji; zdaj je minilo že pol leta od zadnje.
S prof. dr. Urošem Golobičem Ahčanom smo se o dosežku pogovorili pred dvema tednoma, tik pred javno predstavitvijo tega vrhunskega posega, izjemnega in edinstvenega tudi na svetovni ravni.
Borut Pahor: Slovensko zdravstvo (lahko) prestavlja mejnike
Mladi gospe je bilo podarjeno povsem novo življenje, po zaslugi zdravnikov, ki se nista zadovoljila z že znanim, ampak sta se s sodelavci prva na svetu odločila za podvig, ki bo poslej v navdih mnogim, je prepričan Borut Pahor, ki njun vrhunski uspeh razume tudi kot izjemen uspeh slovenskega zdravstva, saj potrjuje, da imamo pri nas odlične in ambiciozne strokovnjake, in »dokazuje, da je slovensko zdravstvo lahko izjemno, da na določenih področjih prestavlja mejnike ter piše prelomne in čudovite zgodbe. Odzivi bolnikov so neprecenljive nagrade, ki nimajo denarne enote ...«
Ob takih presežkih se, tako Pahor, »zavemo, da lahko slovenski znanstveniki, raziskovalci, strokovnjaki enakopravno vstopajo v mednarodno skupnost in se v njej uspešno uveljavljajo. Njihov uspeh je navdih in spodbuda za prihodnost, za pogum, za vztrajanje.«
Borut Pahor, predsednik države:
Ta vrhunski uspeh dokazuje, da je slovensko zdravstvo lahko izjemno, da na določenih področjih prestavlja mejnike ter piše prelomne in čudovite zgodbe.
