Da se je zdravje prebivalstva na ta račun že začelo rapidno poslabševati, je jasno. Jasno pa je tudi, da bo treba uvesti celovite spremembe, temelječe na zaupanju in verodostojnosti, etiki in strokovnosti. Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja se vrstijo pozivi k nujnemu ukrepanju za odpravo neenakosti v zdravju, ki so sicer znane, a jih je pandemija COVID še bolj brezkompromisno razgalila. Milijoni ljudi po svetu nimajo zagotovljene dostopnosti do zdravstvenih storitev. Neurejeni sistemi in posledično vrtoglavi izdatki za zdravstvene storitve iz leta v leto potisnejo v skrajno revščino 100 milijonov ljudi. 

Ob pogosto nerazumnem in nerazumljivo kratkovidnem političnem razmišljanju velja vedno znova opozoriti na največje, najbolj izstopajoče politične nesmisle, ki vplivajo na naša življenja.

V kontekstu trenutno aktualne zakonodaje, ki naj bi pri nas odprla možnosti za gradnjo ob obalah slovenskih rek in jezer ter posledično omogočila zastrupljanje pitne vode, s katero se za zdaj še lahko ponaša zelena Slovenija, zagotovo velja spomniti, da po svetu živi 780 milijonov ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode. To ne vodi le v trpljenje prebivalstva na teh območjih, ampak povzroča številne bolezni, do katerih sicer ne bi prihajalo, pa tudi smrti. Take prihodnosti si zagotovo ne želimo – in odločevalci preprosto nimajo pravice, da bi nam začrtali pot v tako prihodnost, ne na tem ne na drugih področjih družbenega življenja, ekonomije, gospodarstva, industrije.

Rdeči križ Slovenije (RKS) opozarja na izsledke socialno-ekonomskih analiz, katerih izsledki so nedvoumni: neenakosti se bodo v prihodnje le še povečevale, kajti ukrepi za obvladovanje pandemije COVID so najbolj prizadeli najranljivejše posameznike in skupnosti, vse, ki so bili že prej izraziteje izpostavljeni zbolevanju, trpljenju in umiranju – tudi zaradi bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. 

Zdaj že več kot leto dni trajajoče obdobje, zaznamovano z dolgotrajnim stresom, je zaznamovalo življenje in tudi duševno zdravje premnogih, vsepovsod po svetu – pa tudi pri nas. Podatki so nedvoumni: porast razmišljanja mladih o samomoru pa tudi poskusov samomora; pri otrocih, zlasti tistih, ki živijo v neurejenih razmerah in jim je izrazito umanjkalo varno zavetje šolskega prostora in dobrodejnost socializacije, druženja z vrstniki, se je povečala pojavnost depresivnosti, motenj hranjenja, odvisnosti od gledanja v zaslone mobilnih naprav ...

Tudi zdravje posameznikov, pri katerih bolezensko stanje (za zdaj) še ni akutno, se poslabšuje, zato bo obremenitev zdravstvenega sistema tudi v prihodnje, potem, ko bo epidemija SARS-CoV-2 izgubila moč, izjemna. Še huje pa je, ker mnogim, pri katerih bi s takojšnjim zdravljenjem lahko pospešeno dosegli ozdravitev, morda takrat, ko bodo prišli na vrsto, ne bo več pomoči.

Pri opozarjanju na povečevanje neenakosti v zdravju nikakor ne gre le za globalni problem. Hudim neenakostim – pa ne le v zdravju, ki je končna posledica prepleta vseh danosti, v katerih živi posameznik – smo priča tudi v Sloveniji, kjer je, k sreči, na voljo dokaj širok nabor preventivnih zdravstvenih dejavnosti, usmerjenih v saniranje tovrstnih težav. 

Med njimi velja omeniti program Zdaj, namenjen preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok, mladostnikov in bodočih staršev, nacionalni program Skupaj za zdravje (program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni, namenjen posameznikom, starim 30 let ali več) ter, seveda, presejalne programe, namenjene zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka, ko je zdravljenje bistveno manj invazivno, ozdravitev pa tako rekoč zagotovljena (programi Zora, Dora in Svit). V ta sklop spada tudi program, v sklopu katerega že najmlajše zaščitijo pred številnimi nalezljivimi boleznimi, ter številni drugi ...

Skratka, gre za javno-zdravstveni pristop, o kakršnem v prenekateri državi še vedno lahko le sanjajo. Toda ob svetovnem dnevu zdravja pri RKS sporočajo, da si prizadevajo za še večjo dostopnost do preventivnih programov – s postopnim uvajanjem programa Zdravo staranje, usmerjenega v preprečevanje najpogostejših nenalezljivih kroničnih obolenj, med katerimi so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal, rak.

Tudi minister za zdravje Janez Poklukar je ob svetovnem dnevu zdravja spregovoril o izzivih na področju celovite skrbi za zdravje na Slovenskem. Po njegovi oceni so v času epidemije vsi bolniki, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo, to tudi dobili; priznava pa, da se bo po epidemiji treba posvetiti posledicam, ki jih COVID in z njim povezani ukrepi puščajo na duševnem zdravju slovenstva – zato bo nujna treba okrepiti tovrstno dejavnost, ki je danes okrnjena tudi zaradi kadrovskega manka in drugih logističnih ovir.

Kot je znano, bodo celovite spremembe nujne v vseh sferah zdravstvene dejavnosti, najsi gre za kadrovsko pokritost, kjer so razmere na področju zdravstvene nege še slabše kot med zdravništvom, za dotrajano diagnostično opremo, ali za neustreznost prostorov in stavb, v katerih se odvija zdravljenje obolelih, ki v takšnem okolju in takšnih pogojih, kakršnim smo priča v prenekateri kliniki oziroma bolnišnici, okrevajo bistveno počasneje.

Pa vendar bo pot k celovitim spremembam v zdravstvu (spet) prvenstveno tlakovana z mnogimi navidezno manjšimi, a nič manj pomembnimi problemi, ki jih bo treba reševati prednostno. 

V prvem planu je cepljenje proti COVID, kjer se bo najverjetneje že danes oziroma zagotovo v tem tednu pokazalo, kako bo v prihodnje z usodo enega izmed cepiv, po katerem so v prenekateri državi zaznali resne neželene učinke, trombotične zaplete, ki lahko povzročijo tudi smrt. 

O tem bo tekla beseda na nocojšnjem virtualnem srečanju ministrov za zdravje EU, ki so v tem času – bistveno bolj kot kadarkoli v minulih desetletjih – izpostavljeni kritičnemu očesu javnosti. Ne le kot posamezniki, ki vodijo enega najpomembnejših resorjev z vidika zagotavljanja družbenega blagostanja, ampak tudi kot politični (so)odločevalci, od katerih je in bo v dobršni meri odvisna prihodnost nas in naših otrok. 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.