»Ne le, da je Slovenija pristala na prvem mestu na svetu glede okuženih s COVID-19, v samem vrhu smo tudi po številu umrlih,« v zadnjem javnem pismu opozarja vodstvo združenja za dostojno starost Srebrna nit. Bolezen COVID-19 je po zadnjih uradnih podatkih pri nas ugasnila že 1097 življenj, omenjeno združenje pa je že pred nekaj dnevi pozvalo k čim hitrejši uvedbi rednega hitrega testiranja tako varovancev kot zaposlenih v domovih za starejše – pa tudi svojcev in prostovoljcev, ki naj, kot poudarja predsednica združenja Biserka Marolt Meden, »pridejo na pomoč zdesetkanemu kadru, ki pregoreva«. V tem tednu preventivno testiranje, ki je v nekaterih domovih že del redne prakse, postaja obvezno.
Na podlagi odredbe, ki jo je konec minulega tedna izdal minister za zdravje Tomaž Gantar, je od danes obvezno redno preventivno testiranje zdravstvenih delavcev, kar so v zdravstvenih domovih in bolnišnicah že začeli postopno udejanjati z izvajanjem hitrih antigenskih testov, medtem ko je dokončna uveljavitev predvidena najkasneje do 7. decembra. Po tem datumu bo enkrat na teden obvezno testiranje vseh zaposlenih; izjema bodo posamezniki, ki so okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2 že preboleli.
Ker pa se odredba o obveznem izvajanju hitrih testov nanaša le na del zaposlenih v domovih za starejše, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pozval vodstva vseh domov, naj zagotovijo redno preventivno testiranje vseh zaposlenih. Po današnjem srečanju s predstavniki skupnosti socialnih zavodov se namerava minister Cigler Kralj o glavnih izzivih in težavah, s katerimi se srečujejo v domovih, jutri pogovoriti še s predstavniki ministrstva za zdravje ter poiskati optimalne rešitve – tudi ali predvsem zaradi izjemno resnih kadrovskih stisk v domovih, kjer prihaja do kratkih stikov že pri izvajanju osnovne zdravstvene nege, kaj šele pri preventivnem testiranju.
V domovih za starejše okuženih 2531 varovancev ...
V domovih za starejše je trenutno okuženih 2531 varovancev in 948 zaposlenih, v petih posebnih socialno-varstvenih zavodih pa 165 varovancev in 98 zaposlenih, pri čemer si ni težko predstavljati, kaj tolikšen kadrovski izpad pomeni v ustanovah, v katerih razmere že pred pandemijo niso bile optimalne. V domovih, kjer sami ne bodo mogli poskrbeti za izvajanje rednega tedenskega testiranja, bo za to poskrbel izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ga s sklepom določi oziroma priporoči minister za zdravje.
Pismo varovanca: »Ne upam si pomisliti, kaj bo v primeru izpada večjega števila zaposlenih«
»Nikdar si nisem mislil, da bom dočakal kaj takega, da bom v zaprtem sistemu, kjer mi ne sme priti blizu oziroma ne more pomagati nihče od zunaj, ostal brez pomoči običajnega negovalnega osebja – in bom pri prehranjevanju povsem odvisen od direktorice, fizioterapevtke, delovne terapevtke, natakaric, vodje prehrane ter še nekaterih zaposlenih, pri toaleti in vstajanju pa od dežurnega tehnika. Osebje se trudi po najboljših močeh – ne upam pa si pomisliti, kaj bo v primeru izpada večjega števila zaposlenih,« je vodstvu Srebrne niti zaupal eden od mlajših stanovalcev doma na ljubljanskih Fužinah.
»Vsakega svojca razumem, da si želi do svojega starša ali partnerja ali sorodnika v domu, a zadeve so postale skrajno resne in zapletene,« poudarja varovanec omenjenega doma, zato v izjemno težkih razmerah, s katerimi se spopadajo te ustanove, poziva »vse ljudi dobre volje, naj se ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov in po testiranju odzovejo kot prostovoljci, za pomoč pri negi ali pri številnih pomožnih opravilih. Tu mislim predvsem na študente in dijake zdravstvene smeri, ki premorejo empatijo do starejših.«
»Stanje niha, a je bistveno stabilnejše. To obdobje ni lahko. Stanovalci najbolj pogrešajo druženja.«
Prijemi v domovih, ki jih preplavljajo okužbe z novim koronavirusom, so različni. Tako je danes Silva Košnjek, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, prvega, ki je bil v drugem valu epidemije primoran poiskati zasilno rešitev za vzpostavitev rdeče cone, kamor so preselili okužene varovance, predstavila trenutne razmere in ukrepe, ki jih izvajajo.
Vdoru prve okužbe (prek varovanke, ki se je v center vrnila po končanem zdravljenju v bolnišnici, a z neprepoznano okužbo) je sledila eksponentna širitev novih okužb, tako pospešeno, da je v dveh tednih presegla okvire kriznega načrta, predvidenega za namestitev obolelih v sklopu centra. Zato so morali vzpostaviti dodatno rdečo cono – v telovadnici osnovne šole, ki so jo s pomočjo predelnih sten razdelili na sobe; okužene varovance so na novo lokacijo prepeljali s pomočjo nujne medicinske pomoči.
Sivo cono so, kot je pojasnila Silva Košnjek, vzpostavili v prostorih uprave, medtem ko člani uprave delajo bodisi v zabojnikih bodisi od doma. Kar se tiče okužb (trenutno je v rdeči coni 24 varovancev), pa »stanje niha, a je bistveno stabilnejše. To obdobje ni lahko. Stanovalci najbolj pogrešajo druženja.« Pri tem jim zaposleni, kolikor je mogoče, lajšajo trenutne razmere, tudi s sprehodi in telovadbo v manjših skupinah, medtem ko varovancem v rdeči coni kontakt z bližnjimi omogočajo s pomočjo modernih komunikacijskih poti.
V omenjenem centru so že doslej s PCR testi testirali varovance in vse zaposlene; brise jemljejo sami, nato jih dostavijo v laboratorij v Kranju. Kar se tiče obveznega testiranja s hitrimi testi, pa čakajo natančnejša navodila pristojnih ministrstev.
Simbolične fotografije: iStock; Silva Košnjek: posnetek zaslona med današnjo novinarsko konferenco (Ukom)
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
