Starejši

»Kje in kako bodo umirali, tudi v hudih bolečinah, vsi tisti, ki ne morejo čakati, da politika uredi razmere in zakonodajo?«

»Nesporno je, da se dostopnost do zdravstvenih storitev v državi poslabšuje, zlasti so prizadeti starejši, saj so ranljivejši, z več (kroničnimi) obolenji, z več poškodbami, operativnimi posegi, rehabilitacijo in več vrstami terapije. K poslabšanju stanja in povečevanju stisk – pa ne le starejših, ampak tudi njihovih bližnjih – je pripomogel tudi COVID, vključno z več kot 2000 vprašljivimi smrtmi v domovih za starejše, da o diskriminaciji pri tako imenovanem triažiranju v teh domovih niti ne govorimo,« je v odprtem pismu ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, poslanem tudi predsedniku vlade, zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit. Združenje želi spodbuditi konstruktivni dialog z zdravstvenim ministrom in njegovo ekipo, medtem ko so sodelovanje z novo garnituro ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že vzpostavili.

Demenca

Staranje in pojavnost demence prihajata z roko v roki, stiske obolelih in svojcev so neizmerne, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je še vedno le na papirju in zasut s kritikami

Da je Slovenija zaradi dolgoletnega mečkanja in kratkih stikov pri pripravi in uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi na neslavnem evropskem repu pri urejanju tega področja, je pravzaprav tudi odraz odnosa do starejših pri nas. Na Slovenskem ni dobro poskrbljeno za kakovost življenja v starosti, ko na račun palete različnih bolezni in težav, ki jih te prinašajo, skrb bližnjih ne zadostuje več, institucionalna pomoč pa je slabo dostopna, razpršena in sistemsko neurejena. Zagotovljena bi morala biti celovita strokovna pomoč, ki mora povezati vse strokovne službe v lokalnem okolju in zagotoviti pomoč tudi bližnjim, ki so, če njihov svojec zboli za demenco, izjemno obremenjeni, izpostavljeni izgorelosti, posledično pa nemalokrat zbolijo tudi sami. Po drugi strani pa znaki demence še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, ukrepanje in iskanje strokovne, institucionalne pomoči, v katerega mora biti aktivno vključen tudi osebni zdravnik obolele osebe, pa je povezano s toliko sistemskimi ovirami, da se bližnji nemalokrat znajdejo na robu obupa.

Starejši

Znova prezrta skrb za starejše?

Nevzdržno in v resnici sramotno je ravnanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki varovancem domov za starejše ni omogočilo oziroma olajšalo udeležbe na referendumu o noveli zakona o vodah, saj pristojni niso pravočasno poskrbeli za možnost glasovanja po pošti. To je le ena od sistemskih ovir, ki so se v zadnjih dneh znašle na poti pri izražanju demokratične volje in tudi z ustavo določene pravice prebivalstva. Vendar tudi takšne ovire niso preprečile izvedbe te pravice in možnosti, s katerimi starejšim so in bodo pomagali številni prostovoljci, gasilci in taksisti – z brezplačnimi prevozi na volišča.

Starejši

Kako zajeziti COVID cunami, ki pri nas pospešeno ugaša življenja starejših?

Neverjetno se zdi, da je Slovenija v drugem valu epidemije novega koronavirusa po deležu okuženih prebivalcev na globalni ravni »osvojila« nezavidljivo prvo mesto – in porast teh številk se kar noče in noče umiriti. Največjo skrb vzbuja dogajanje v domovih za starejše, kjer se okužbe v zadnjem obdobju širijo z nezadržno hitrostjo; pot so si utrle v več kot 90 odstotkov domov – znano pa je, da pri nas največ zbolelih za COVID-19 umre prav v domovih za starejše.

Ukrepi

Epidemija COVID se podaljšuje, kajti njeno breme na račun hudo bolnih in umrlih se še ni začelo zmanjševati. Kam se bo tehtnica nagnila v prihodnjih dneh?

Hitro širjenje okužb z novim koronavirusom v drugem valu, ki močno presega normalno prevalenco oziroma zbolevnost, je danes narekovalo 30-dnevno podaljšanje epidemije na Slovenskem. Odlok je bil sprejet in bo v Uradnem listu objavljen danes, veljati začne opolnoči. Vsi zdaj veljavni ukrepi, s katerimi naj bi omejili strmo naraščanje zbolevnosti in tudi umrljivosti zaradi COVID-19, ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni. Življenje v Sloveniji je spet tako rekoč obstalo.

Starejši

Zakaj starejši za politiko še vedno niso prioriteta? Kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše?

Jutri je mednarodni dan starejših in če kdaj, se prav ob tej priložnosti velja vprašati, kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše, pa naj bo to z vidika zagotavljanja zmogljivosti – kadrovskih, prostorskih in finančnih – ali pa z zornega kota sistemskih ukrepov, ki jih, kot je znano, onemogoča dolgotrajno nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. V zgornji primerjavi pa ne gre le za metaforo, ampak za stanje, ki preprosto ni dopustno.

Starejši

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Starejši

Strategij je dovolj, nujno je takojšnje izvajanje paliativne oskrbe s celotnimi timi! Ljudje namreč, tako doma kot v institucijah, umirajo v bolečinah, osamljeni in zapuščeni, prepuščeni svojcem – ali nikomur ...

Diskriminacija starejših na področju zdravstva je pri nas skrb vzbujajoča, najsi gre za izbiro osebnega zdravnika v domovih za starejše ali za dostopnost do zdravnika in storitev, zato je potrebno takojšnje ukrepanje, opozarja društvo Srebrna nit. Konkretne zahteve za ažurno sprejetje ukrepov, vključno s spremembo zakonodaje, so predstavniki te asociacije pred dvema tednoma naslovili na odgovorne institucije, vendar se zavedajo, da bo v resnici preteklo še veliko vode, preden bodo prijemi, s katerimi naj bi zmanjšali diskriminacijo in neustrezno skrb za starejše, tudi v resnici zaživeli. Po drugi strani pa se že doslej nedopustne razmere še naprej poslabšujejo, zato mora država, kot javno opozarja predsednica združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, nemudoma ukrepati.

Starejši

Je dodatno zaračunavanje v domovih za starejše nadstandard ali nepravilnost? Če menite, da so vam oziroma vašemu svojcu storitev neupravičeno zaračunali, to sporočite na ZZZS!

Pred slabimi tremi tedni smo opozorili na skrb vzbujajoče anomalije pri skrbi za varovance v domovih za starejše in v socialno-varstvenih zavodih, kjer morajo varovanci oziroma njihovi svojci doplačevati za storitve, označene kot »razkošje«, čeprav gre v resnici za povsem standardne storitve, ki niso nič več kot osnovna pomoč ali nega. Se je v času od javnega poziva društva Srebrna nit k takojšnjemu ukrepanju odgovornih kaj spremenilo? Ne dosti. Z dvotedenskim zamikom smo prejeli odgovor ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poslan iz kabineta ministrice; odgovorne institucije, med njimi tudi omenjeno ministrstvo, smo namreč prosili za odziv na navedbe v odprtem pismu društva Srebrna nit, ki je pozvalo k takojšnji odpravi sramotnih razmer, ko je v domovih za starejše treba doplačevati za kopanje, povijanje nog, za nameščanje slušnega aparata ... Na ministrstvu za delo trdijo, da so se z združenjem na to temo sestali, medtem ko združenje dokazuje, da temu ni bilo tako. Pri tem pa ostaja jasno, da po taki poti in na tak način do rešitev, ki so nujne, ne bo prišlo pospešeno.

Starejši

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami

»Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev pri osebah, ki imajo prisotno rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo,« so na ministrstvu za zdravje zapisali v odgovoru na naša vprašanja, povezana z javno pobudo združenja za dostojno starost Srebrna nit, češ da je v socialno-varstvenih zavodih nemudoma treba prenehati z zaračunavanjem »dodatnih« storitev in z diskriminacijo starejših v zdravstvu. Še vedno pa nismo prejeli odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.