Srčno popuščanje je danes na področju kardiologije edino bolezensko stanje, katerega breme narašča. Razlogi za nastanek tega obolenja so raznoliki. Med dejavniki, ki pripomorejo k nastanku srčnega popuščanja, je tudi stresna kardiomiopatija oziroma tako imenovani takotsubo sindrom ali sindrom zlomljenega srca, ki ga – bistveno pogosteje pri ženskah kot pri moških – lahko sproži čustveni ali fizični stres v kombinaciji z že sicer prisotnimi dejavniki tveganja: debelostjo, diabetesom in visokim krvnim tlakom.
Takotsubo sindrom ima podobne znake in simptome kot srčno popuščanje. Ključna razlika med obolenjema je v tem, da se pri omenjenem sindromu bolezensko stanje praviloma sanira v kratkem času – lahko pa se tudi zgodi, da se bodisi ponovi bodisi vodi v zaplete, med katerimi je tudi srčno popuščanje.
Takotsubo sindrom
Takotsubo sindrom (takotsubo kardiomiopatija) je akutna bolezen srca, ki jo povzroči hud stres (čustveni ali fizični) ali določena zdravila.
Čustveni stres, ki povzroči omenjeno obolenje, je lahko negativen (smrt bližnjega, ločitev, izguba službe ...), bolezen pa lahko nastane tudi kot posledica pozitivnega stresa (poroka, rojstvo otroka, zadetek pri igrah na srečo ...).
Pri fizičnem stresu je paleta sprožilcev takotsubo sindroma zelo raznolika: od zloma, infekcije, astmatičnega napada do krvavitve iz prebavil ali operacije.
To akutno obolenje srca pa lahko sprožijo tudi določena zdravila – na primer urgentna zdravila za zdravljenje astme ali anksioznosti.
Znaki in simptomi takotsubo kardiomiopatije so podobni kot pri srčni kapi oziroma miokardnem infarktu; kažejo se kot težko dihanje (dispneja), bolečina v prsnem košu, pojavi se lahko tudi nizek krvni tlak (hipotenzija), pljučni edem, prisotne so lahko aritmije ali sinkope.
Stanje je zelo podobno infarktu, do katerega pride zaradi delnega ali popolnega zaprtja koronarne arterije, medtem ko pri takotsubo kardiopatiji zaradi šoka oziroma stresa pride zgolj do zmanjšanega pretoka krvi, nastalo stanje (reverzibilna disfunkcija levega prekata) pa se popravi v nekaj dneh ali tednih.
Dejavniki tveganja za nastanek srčnega popuščanja
K nastanku srčnega popuščanja poleg takotsubo sindroma dodatno lahko pripomorejo:
- telesna neaktivnost,
- kajenje,
- visok krvni tlak,
- slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa,
- sladkorna bolezen,
- prisotnost drugih bolezni srca,
- pretirano uživanje zdravil,
- pretirano pitje alkohola,
- zloraba drog.
Srčno popuščanje
Glavni vzrok za nastanek te vse pogostejše bolezni srca so druga srčna obolenja, kajti bolniki s srčnim popuščanjem imajo praviloma najmanj eno od spodaj naštetih bolezenskih stanj:
- visok krvni tlak,
- bolezen koronarnih arterij,
- bolezen srčne zaklopke,
- motnje srčnega ritma,
- srčna kap oziroma miokardni infarkt,
- diabetes.
Drugi razlogi za nastanek srčnega popuščanja pa so lahko tudi povsem drugačne narave:
- kronična bolezen pljuč,
- spalna apneja,
- prekomerna telesna teža,
- težka oblika anemije,
- prirojena srčna napaka,
- virusna okužba,
- posledica kemoterapije ali radioterapije,
- posledica kajenja ali pretiranega pitja alkohola ter zlorabe nedovoljenih drog.
Najpogostejši simptomi in znaki pri srčnem popuščanju:
- nepravilen srčni utrip,
- zadihanost že v mirovanju ali pri minimalnem telesnem naporu,
- otekanje (gležnji, noge, trebuh),
- povečanje telesne teže v kratkem času (na primer več kot dva kilograma v dveh dneh),
- sopenje in kašljanje,
- huda utrujenost,
- pomanjkanje energije,
- izguba apetita,
- omotičnost,
- slabost, bruhanje,
- kognitivne težave (problemi s koncentracijo, spominom),
- pogosto odvajanje vode (predvsem ponoči).
Prepogosto »pozabljena« laboratorijska preiskava
Težko je verjeti, da skorajda tretjina bolnikov s srčnim popuščanjem za svojo bolezen vse predolgo sploh ne ve, ker so znaki in simptomi tako blagi oziroma prikriti, da jih oboleli preprosto ne občutijo kot nekaj tako resnega, da bi to zahtevalo poglobljeno diagnostiko in zdravljenje – ali pa jih pripisujejo drugi bolezni, za katero se zdravljenje že odvija.
Zato je ključnega pomena pravočasna in pravilno usmerjena diagnostika, pri kateri se prepoznavo oziroma potrditev znakov srčnega popuščanja preusmerja na krvno preiskavo za oceno ravni natriuretičnih peptidov oziroma BNP hormonov, ki jih ustvari srce (preiskava NT-proBNP) – tej laboratorijski preiskavi pa, če obstajajo verodostojni indici za srčno popuščanje, sledi preizkušena diagnostična paleta, ki vključuje ultrazvočno preiskavo srca, elektrokardiogram in rentgensko slikanje prsnega koša.
Prim. Matija Cevc, predsednik društva za srce, ki kot zdravnik dela v sklopu Kliničnega oddelka za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je že pred časom izpostavil smiselnost pogostejše uporabe krvne preiskave »označevalca« srčnega popuščanja NT-proBNP: »Menimo, da bi morala biti ta preiskava v ambulanti družinske medicine vključena v standardni nabor testov, kar bi posledično pomembno pripomoglo k izboljšanju prepoznave srčnega popuščanja.«
Pri društvu za zdravje srca so prepričani, da bi morala biti krvna preiskava za oceno ravni natriuretičnih peptidov oziroma BNP hormonov, ki jih ustvari srce (preiskava NT-proBNP), vključena v standardni nabor testov, ki jih lahko predpiše osebni zdravnik, specialist družinske medicine.
Tlakovanje poti za visokokakovostno oskrbo
In zakaj naj bi bila v tem kontekstu smiselna in priporočljiva uporaba Listine za bolnike s srčnim popuščanjem in njihove negovalce? Zato, ker ta, kot poudarja prim. Matija Cevc, predstavlja podporo pri zagotavljanju visokokakovostne oskrbe bolnikov s srčnim popuščanjem – kajti čeprav zdravilo za to bolezen še ne obstaja, lahko pravočasna diagnoza, obravnava in zdravljenje skupaj s spremembo načina življenja pomagajo to bolezen obvladovati, obolelemu pa posledično omogočajo, da še naprej živi kakovostno, ustvarjalno življenje.
Po drugi strani pa je breme te bolezni ne le na individualni, ampak tudi na družbeni in na globalni ravni tolikšno, da zahteva celovito ukrepanje in angažma vseh vpletenih, ne le bolnikov in njihovih bližnjih ter zdravnikov in zdravstvenih timov, ampak tudi odločevalcev.
Danes je po vsem svetu 64 milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem; ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok, zaradi katerega oboleli potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pri čemer je več kot polovica bolnikov po končanem bolnišničnem zdravljenju zaradi vnovičnih zapletov ponovno hospitalizirana že v roku šestih mesecev.
Danes je po vsem svetu 64 milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem; ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok, zaradi katerega oboleli potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pri čemer je več kot polovica bolnikov po končanem bolnišničnem zdravljenju zaradi vnovičnih zapletov ponovno hospitalizirana že v roku šestih mesecev.
Opora in podpora pri diagnozi, ki jo dobijo tudi mladi ljudje
In ker naj bi se po aktualnih ocenah število bolnikov s srčnim popuščanjem do leta 2030 potrojilo, je prav takšen dokument lahko v pomoč pri vzpostavljanju ali nadgrajevanju vzvodov za čim celovitejšo obravnavo, »pisano na kožo« posamezniku, ki je dovolj ozaveščen, da ve, da se z aktivnim angažmajem lahko bolezni uspešno postavi po robu.
Oziroma, kot pravi danes 35-letni bolnik, ki so mu diagnozo srčno popuščanje postavili prej, preden je dopolnil 30 let: »Takrat sem mislil, da je mojega življenja konec. Toda na poti, na kateri sem se znašel med zdravljenjem, sem bil vedno zelo samostojen, tudi zato, ker sem pridobival vedno nova znanja o srčnem popuščanju. In od takrat poskušam narediti res vse, kar je v moji moči, da bolezen kar najbolje nadziram – in istočasno uživam v svojem življenju.«
Po aktualnih ocenah se bo število bolnikov s srčnim popuščanjem do leta 2030 potrojilo, zato je dokument, kakršnega predstavlja omenjena listina, lahko v pomoč pri vzpostavljanju ali nadgrajevanju vzvodov za čim celovitejšo obravnavo, »pisano na kožo« posamezniku, ki je dovolj ozaveščen, da ve, da se z aktivnim angažmajem lahko bolezni uspešno postavi po robu.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
