Dostopnost do novih zdravil in terapij za zdravljenje raka je danes odlična, precej drugačna pa je zgodba o dostopnosti do (tudi domačih) kliničnih raziskav, s katerimi medicina dobiva vedno nove vzvode za še uspešnejše obvladovanje onkoloških obolenj, kajti raziskovalci izjemno težko pridobijo sredstva za svoje delo. Zato so se v združenju Europa Donna (ED) po besedah predsednice dr. Tanje Španić odločili za ustanovitev sklada, v sklopu katerega namerava združenje za različne raziskovalne projekte, usmerjene v raziskave na področju raka dojk in rakov rodil, ob 25-letnici delovanja nameniti 25.000 evrov iz lastnih proračunskih sredstev. Pri delovanju sklada jim bo v oporo in pomoč pomemben partner – najstarejša in največja raziskovalna ustanova na Slovenskem, Univerza v Ljubljani. Rektor univerze prof. dr. Gregor Majdič ob tem poudarja, kako pomembna nadgradnja za omogočanje izjemnih znanstvenih prebojev so takšni skladi.
Ljubljanska univerza bo, o tem ni dvoma, prispevala k prepoznavnosti in uspešnosti novoustanovljenega sklada. Razpis za raziskovalne projekte bo objavljen maja, izbrane raziskave pa nameravajo predstaviti v oktobru, mesecu, posvečenem ozaveščanju o raku na prsih. V prihodnjih letih bodo sredstva za financiranje raziskav v sklopu sklada zbirali namensko, tudi kot donacije.
Pri ustanovitvi Sklada Mojce Senčar se je Slovenskemu združenju za boj proti raku dojk Europa Donna pridružila tudi Univerza v Ljubljani, ki bo, o tem ni dvoma, prispevala k prepoznavnosti in uspešnosti novoustanovljenega sklada. Razpis za raziskovalne projekte bo objavljen maja, izbrane raziskave, usmerjene na odstiranje neznank na področju raka dojk in rodil, pa nameravajo predstaviti v oktobru, mesecu, posvečenem ozaveščanju o raku na prsih.
»Mojca Senčar je s svojim delovanjem pustila velik pečat na številnih področjih – pa naj je bilo to zagovorništvo ali sodelovanje s stroko, predvsem pa pomoč bolnicam in njihovim svojcem, ki jim je bila v oporo. Leta in leta. Čeprav si morda mislimo, kako težko je pomagati bolniku z rakom, je včasih dovolj že to, da mu znamo prisluhniti in mu pomagati pri reševanju težav, tudi s pomočjo lastne izkušnje z rakom – in Mojca Senčar je to resnično dobro obvladala,« poudarja Tanja Španić.
Sklad, s katerim se združenje ED poklanja delu pokojne prim. Mojce Senčar in spominu nanjo, je oziroma bo namenjen finančni podpori temeljnih, razvojnih, aplikativnih, kliničnih pa tudi nekliničnih raziskovalnih projektov, ki jih bodo lahko prijavili raziskovalci s področja družboslovja in humanistike, naravoslovja in medicine.
Sklad, s katerim se združenje ED poklanja delu pokojne prim. Mojce Senčar in spominu nanjo, je oziroma bo namenjen finančni podpori temeljnih, razvojnih, aplikativnih, kliničnih pa tudi nekliničnih raziskovalnih projektov, ki jih bodo lahko prijavili raziskovalci s področja družboslovja in humanistike, naravoslovja in medicine.
Z današnjim slavnostnim podpisom sporazuma o sodelovanju se je torej projektu pridružila Univerza v Ljubljani, ki bo imenovala tudi svojega predstavnika v strokovni svet za ocenjevanje prejetih vlog, v katerem bodo sicer sodelovali priznani strokovnjaki tako iz Slovenije kot iz tujine.
Rektor univerze prof. dr. Gregor Majdič je ob tem poudaril, da izkušnje razvitih zahodnih držav potrjujejo, kako zelo pomembni za financiranje neodvisnih univerz, ki v osnovi sicer sredstva prejemajo iz javnih virov, so skladi, ki prihajajo iz zasebnih virov; takšen je tudi sklad Mojce Senčar. »Ustanovitev tega sklada vidim kot izjemno pozitivno potezo v slovenski družbi – in resnično upam, da bo to prva lastovka, ki bo prinesla pomlad v smislu pomembnih znanstveno-raziskovalnih prebojev na različnih področjih.«
V strokovni svet za ocenjevanje prejetih vlog, v katerem bodo sicer sodelovali priznani strokovnjaki tako iz Slovenije kot iz tujine, bo svojega predstavnika imenovala tudi Univerza v Ljubljani.
Prof. dr. Janez Žgajnar z Onkološkega inštituta Ljubljana pojasnjuje, da ga je z Mojco Senčar povezovalo dvoje: prijateljstvo in sodelovanje v isti strokovni ustanovi na eni strani, na drugi strani pa bolezen, kajti rak, za katerim je zbolela, je področje, v katerega je usmerjena njegova klinična in raziskovalna dejavnost. »Mojca Senčar je bila v vsem, kar je delala, zelo prepričljiva – in ljudje so to čutili. Pred vsako odločitvijo, za katero se je zavzemala, se je posvetovala s stroko – in ta kombinacija je v naši družbi pustila pomemben pečat, zato je prav, da se sklad imenuje po njej. Sicer je res, da bo ta sklad le eden od kamenčkov v financiranju raziskovalne dejavnosti, nikakor največji, vendar bo izjemnega pomena na simbolični ravni, tudi z vidika donacij. V konkretnem primeru bodo ljudje natančno vedeli, da bo denar prišel v prave roke.«
Ob tem prof. Žgajnar dodaja, da so v zdravstvenih ustanovah, v katerih se odvijajo raziskave, rezultati zdravljenja boljši – tudi pri bolnikih, ki niso vključeni v raziskave, kajti celotni pristop k obravnavi je drugačen.
Klinične izkušnje potrjujejo, da so v zdravstvenih ustanovah, v katerih se odvijajo raziskave, rezultati zdravljenja boljši – tudi pri bolnikih, ki niso vključeni v raziskave, kajti celotni pristop k obravnavi je drugačen.
Za ustanovitev sklada se je v imenu celotne družine zahvalila tudi hči Mojce Senčar Polona Strnad. »Še vedno slišimo, da je naša mami s svojo srčnostjo, energijo in optimizmom mnogim predstavljala in prinašala upanje – upanje na ozdravitev in upanje na ponovno srečno življenje. Za našo družino je današnji dan lep, ganljiv in svečan, kajti z ustanovitvijo sklada obujamo spomin na Mojco, ki bo na ta način, verjamem, spet več z nami. S tem pa obujamo tudi to, kar je Mojca predstavljala: ne le upanje na ozdravitev, ampak tudi upanje na boljše življenje tako za bolnike kot za vse nas.«
Za ustanovitev sklada se je v imenu celotne družine zahvalila tudi hči Mojce Senčar Polona Strnad, kajti »s tem obujamo spomin na Mojco in na to, kar je Mojca predstavljala: ne le upanje na ozdravitev, ampak tudi upanje na boljše življenje tako za bolnike kot za vse nas.«
Vsi govorci so ob današnjem prelomnem dogodku, pomembnem ne le za raziskovalno in akademsko sfero, ampak tudi ali predvsem za klinične praktike, za zdravnike in njihove strokovne sodelavce ter, seveda, za bolnike, spregovorili za zdravstveni portal. Kratke pogovore objavljamo v nadaljevanju.
Dr. Tanja Španić, predsednica slovenskega združenja Europa Donna:
Europa Donna je v minulih 25 letih na področju raka dojk in v zadnjih letih tudi raka rodil brez dvoma pustila velik pečat – predvsem pri zgodnjem odkrivanju bolezni in dostopnosti do optimalnega zdravljenja, za kar ima tudi Mojca Senčar velike zasluge. Ko smo razmišljali, kako obeležiti to četrtstoletno delovanje in nekaj vrniti tudi družbi, v kateri živimo, se nam je porodila ideja o ustanovitvi sklada za podpiranje raziskav, saj vemo, da brez odkrivanja in razvijanja novih tehnologij ni ne boljšega zdravljenja ne boljših izidov bolezni. Mojca bi bila zagotovo ponosna, da sklad nosi njeno ime, saj je tudi sama izjemno spoštovala izobraževanje in znanost – in znanosti zaupala vse do konca.
Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani:
Na Univerzi v Ljubljani menimo, da so take pobude izjemno pomembne – žal pa jih je v Sloveniji bistveno premalo. Vemo, da je v razvitih zahodnih državah ogromno zasebnih fundacij, ki podpirajo raziskave na različnih področjih; kot rektor bi si želel, da bi to kulturo privzeli tudi v Sloveniji. Zato smo se z velikim veseljem odzvali na povabilo k sodelovanju v fundaciji Mojce Senčar.
Prof. dr. Janez Žgajnar, Onkološki inštitut Ljubljana:
Nikoli ne bomo na točki, ko bi lahko rekli: zdaj smo dosegli vse, kar je mogoče. Vedno bo ostal določen prostor za raziskave, ki bodo omogočale nadaljnji napredek pri zdravljenju. Glede na to, da je Onkološki inštitut, kjer delam, vodilna onkološka ustanova v Sloveniji, v kateri zdravimo daleč največje število bolnic z rakom dojk, predvidevam, da bo večji del raziskav, podprtih iz tega sklada, potekal bodisi v sodelovanju z onkološkim inštitutom bodisi na inštitutu.
Polona Strnad, hči Mojce Senčar, sicer vodja odnosov z javnostmi na Institutu Jožef Stefan (IJS):
Mami je svojo profesionalno kariero posvetila zdravljenju raka – najprej kot anesteziologinja na onkološkem inštitutu, potem kot predsednica in članica Europe Donne ... Z vsem, kar je naredila za bolnike, je v resnici osrečevala tudi vse nas .... Zdaj, ko je ni več – maja bo tri leta, odkar je odšla –, vidim, kako močan pečat je pustila tudi nam, bližnjim. Vsa pomoč drugim ljudem, bolnikom z rakom, bolnicam z rakom dojk, je bila tudi vsem nam velik navdih, spodbuda, tudi upanje in optimizem za življenje.
Mojca Senčar,
gospa z veliko karizmo, neutrudna borka za pravice pacientov, njihova zagovornica v prizadevanjih za enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno, učinkovito, varno in celovito zdravljenje, je umrla pred slabimi tremi leti, v 80. letu starosti. V slovenskem prostoru je pustila neizbrisen odtis, kajti bila je vzor poguma in hotenja, védenja in odločenosti, ki v boju s težko boleznijo ne popusti, ampak zmaguje, vedno znova. Svoje profesionalno in kasneje tudi zasebno življenje je posvetila boju proti raku.
Prim. Mojca Senčar za zdravstveni portal, januar 2019
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
Fotografije – portreti in video pogovori s Tanjo Španić, Gregorjem Majdičem, Janezom Žgajnarjem in Polono Strnad: Diana Zajec; video izjava (zdaj že pokojne) Mojce Senčar: Diana Zajec; portret Mojce Senčar: STA; ilustracija: iStock
