Danes govorimo o novi eri zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo, kajti tudi v slovenski prostor si je že utrla pot nova oblika zdravljenja z biološkimi zdravili, ki so jih doslej bolniku smeli aplicirati le v bolnišničnem okolju – zdaj pa si bodo bolniki, tisti z ustrezno indikacijo, zdravilo lahko injicirali sami, v varnem zavetju doma. Takšna možnost, ki je bila še do nedavnega nepredstavljiva, je sinonim za kakovostno in varno terapijo, brez dodatnih zunanjih dejavnikov tveganja, predpogoj zanje pa je tudi visoka stopnja zaupanja med zdravnikom in bolnikom. Kakšna je torej danes vizija zdravljenja multiple skleroze, kakšni so obeti in kakšni so izzivi, ki spremljajo obolelega od diagnoze do terapije in celovite obravnave?

O tem sta za zdravstveni portal podrobneje spregovorila dva zdravnika, ki se kot specialista nevrologije poglobljeno ukvarjata z zdravljenjem multiple skleroze: asist. Lina Savšek z Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in prof. dr. Uroš Rot, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike ljubljanskega UKC.

Asist. Lina Savšek: »Mislim, da bomo v naslednjih letih in desetletjih na tem področju doživeli velik preobrat ...«

Kakšne so danes možnosti za zdravljenje bolnikov z multiplo sklerozo in kakšni so obeti na tem področju?

Sodobne možnosti zdravljenja so dandanes že zelo široke – in srečni ter ponosni smo, da lahko tudi v Sloveniji bolnikom ponudimo vse načine zdravljenja. Za zdravljenje multiple skleroze imamo na voljo več kot deset različnih učinkovin oziroma zdravil, ki spreminjajo potek bolezni in so usmerjena predvsem na vnetno komponento bolezni. 

Vseh bolnikov z multiplo sklerozo še vedno ne moremo zdraviti, lahko pa zdravimo večino, pri kateri dolgoročno izboljšujemo izide zdravljenja.

Ob tem ne smemo pozabiti na simptome multiple skleroze, ki jih lahko lajšamo tako z zdravljenjem z zdravili kot tudi z drugimi ukrepi, predvsem z rehabilitacijo in s celostnim pogledom na obravnavo, v katero vključujemo celotni zdravstveni tim – poleg zdravnikov in medicinskih sester tudi fizioterapevte, delovne terapevte, klinične psihologe in predstavnike drugih strok.

Želeli bi si, da bi tudi v prihodnosti takšno zdravljenje in takšno široko obravnavo zmogli zagotoviti čim več bolnikom – vendar bomo za to potrebovali več kadra, kot ga imamo na voljo danes. Vsekakor pa se mi zdi, da je prihodnost obetavna. Potekajo številne raziskave, s katerimi naj bi dobili tako vpogled v vzrok za nastanek multiple skleroze kot nova zdravila. Mislim, da bomo v naslednjih letih in desetletjih na tem področju doživeli velik preobrat, zato v prihodnost skrbi za bolnike z multiplo sklerozo lahko zremo z optimističnim pogledom.

Bolnikom z multiplo sklerozo je torej pri nas zagotovljena celostna, najsodobnejša obravnava, vendar je tudi pri tej bolezni – tako kot velja tako rekoč za vsa obolenja – izjemno pomembno, da je ta odkrita dovolj zgodaj, da je diagnoza postavljena pravočasno, ko simptomi še niso tako zelo opazni in moteči, da je boj z njimi otežen. 

Res je tako. Slovenija se pri tem lahko primerja z razvitimi državami, seveda pa je pomembno, da bolezen prepoznamo zgodaj – to pomeni v roku enega leta od začetka bolezni in ne šele po petih ali desetih letih, kot se je dogajalo v preteklosti, še pred desetletjem ali dvema.

Če bolezen prepoznamo zgodaj, se pomembno spremeni dolgoročna prognoza bolnikov – in to je danes mogoče, z zagotovitvijo dostopa bolnikov do zdravstvenega sistema in do sodobnih preiskav. Med temi je gonilo napredka zagotavljanje dostopnosti do magnetno-resonančne diagnostike, s katero bolezen lahko prepoznamo v zgodnji fazi in tako lahko začnemo ustrezno ukrepati.

Prof. dr. Uroš Rot: »Za bolnike z recidivno-remitentno multiplo sklerozo so možnosti vsekakor odlične!«

Multipla skleroza je, žal, še vedno neozdravljiva bolezen, toda možnosti zdravljenja in dobrega obvladovanja te bolezni vzbujajo upe. V kakšnem položaju je danes pri nas klinična medicina, kako uspešni ste pri zdravljenju te bolezni, zlasti zdaj, ko slišimo, da prihajajo nove možnosti – oziroma so že tu, tudi pri nas?

Za bolnike z recidivno-remitentno multiplo sklerozo, torej z boleznijo v zagonih, so možnosti vsekakor odlične! Konkretni podatki potrjujejo uspešnost zgodnjega začetka zdravljenja, v zadnjem času se je pokazalo, da je v zgodnjem obdobju koristno potentno zdravljenje – pri čemer med več kot desetimi zdravili, ki so danes na voljo, poskušamo najti optimalnega za vsakega pacienta posebej.

Novo zdravilo je zelo učinkovito, za zdaj tudi ni hudih varnostnih signalov, čeprav je v tem trenutku podatkov o tem še premalo. Gre za zdravilo, ki našim bolnikom ponuja dodatno možnost in bo pogosto predpisovano, saj je elegantno za zdravljenje, v obliki podkožnih injekcij, ki si jih na nekaj tednov lahko aplicira bolnik sam, doma. Od tega zdravila si res obetamo veliko.

Nekoliko drugačna je situacija pri bolnikih z napredujočimi oblikami multiple skleroze, a tudi zanje imamo na voljo dva pripravka, s katerima poskušamo njihovo stanje dolgoročno stabilizirati, kolikor je le mogoče.

Omenili ste, kako dobre so možnosti zdravljenja, če je diagnoza postavljena zgodaj. Zanima me, v kateri fazi bolezni je pri nas v povprečju postavljena diagnoza?

V veliki veliki večini je diagnoza postavljena v fazi recidivno-remitentne multiple skleroze, pogosto tudi že po prvem zagonu, ko še nismo vedno prepričani, da gre za multiplo sklerozo. Deset do 15 odstotkov obolelih pa ima napredujočo obliko bolezni, že od začetka – in pri teh diagnozo postavimo v napredovali fazi.

Lahko rečem, da je zgodnja diagnoza danes pravilo, kajti diagnozo v zelo poznih obdobjih bolezni postavimo zelo redko.

Kako pa je z zbolevnostjo za multiplo sklerozo? Ali število obolelih na letni ravni v povprečju ostaja enako ali se ti podatki morda spreminjajo?

Incidenca oziroma pojavnost multiple skleroze je v porastu, zlasti v zadnjih desetletjih. Ni pa nujno, da se bo ta trend nadaljeval. Trenutno na letni ravni diagnosticiramo sto novih bolnikov z multiplo sklerozo. 

Portreta Line Savšek in Uroša Rota ter video pogovora: Diana Zajec; simbolična ilustracija: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.