»Čeprav obstajajo študije, ki raziskujejo vpliv digitalnih tehnologij na določene kognitivne sposobnosti – na usmerjeno pozornost, na spomin in na razumevanje problemov –, pa preprosto ni dovolj podatkov, da bi lahko nedvoumno potrdili obstoj pojava, ki je dobil poimenovanje digitalna demenca. Ta izraz preveč poenostavlja kompleksne vplive tehnologij na človeške možgane in lahko neupravičeno stigmatizira ljudi, ki uporabljajo digitalne naprave. Bistveno bolj smotrno bi bilo raziskati ter opisati konkretne vplive digitalnih tehnologij na kognitivne sposobnosti, pa naj gre za zmanjšano koncentracijo ali za težave s spominom – ter se pri tem izogniti stigmatizirajočim izrazom,« meni predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

Besedna zveza digitalna demenca se je pojavila nedavno, nevroznanstvenik prof. dr. Manfred Spitzer je tako celo naslovil svojo knjigo, v kateri opozarja, da se ob intenzivni rabi računalnika, pametnega telefona in svetovnega spleta, brez katerih si je danes težko predstavljati življenje, sposobnosti naših možganov zmanjšujejo.

Spitzer je na univerzitetni kliniki za psihiatrijo in psihoterapijo v Ulmu, ki jo vodi, med pacienti obravnaval tudi odvisnike od računalniških iger in od svetovnega spleta; digitalni mediji so njihova življenja povsem uničili. Pri mlajših odraslih so zdravniki vse pogosteje zaznavali motnje pozornosti, motnje spomina in motnje koncentracije pa tudi čustveno in splošno otopelost.

»Zelo sposobni nevroznanstvenik Manfred Spitzer je v delu Digitalna demenca opisal poslabšanje kognitivnih sposobnosti ljudi, ki uporabljajo digitalne tehnologije – vendar menim, da je izraz digitalna demenca zelo neprimeren. Razlogov za to je več,« poudarja Zvezdan Pirtošek. 

Kako sodobni človek siromaši svoje spominsko skladišče?

»Ni dvoma, da (zlasti prekomerna) uporaba digitalnih tehnologij spreminja nekatere naše kognitivne funkcije. Tako, denimo, zelo vpliva na krajšanje nekaterih spominov; včasih smo na pamet znali 20 telefonskih številk najboljših prijateljev, danes marsikdo ne pozna niti svoje; s tem, ko se zelo zanesemo na svoj telefon, osiromašujemo svoje spominsko skladišče,« opozarja predstojnik katedre za nevrologijo.

Po njegovem prepričanju je v tem kontekstu zelo pomembna tudi sprememba na področju pozornosti. »Če zelo poenostavim: imamo dve pozornosti. Ena je globalna pozornost. Če med vikendom želim prebrati Ano Karenino in razumeti zakone ruske družbe v 18. stoletju ter tedanji odnos do žensk, če hočem razumeti, zakaj se je ženska v tej družbi odločila, da zapusti moža, otroka in se vrže pod vlak, bom moral knjigo brati zelo poglobljeno, besedo za besedo – in ne le vsako peto besedo. Poleg globalne pozornosti pa je zelo pomembna tudi razpršena pozornost; dober primer smo zdravniki, ki se dostikrat znajdemo v položaju, ko moramo koordinirati več stvari.«

Siromašenje globoke koncentracije, ki pa jo je mogoče povrniti

In kakšni so v tem smislu učinki oziroma posledice uporabe novih tehnologij? 

Pretirana uporaba digitalne tehnologije, tako prof. dr. Pirtošek, siromaši sposobnost globoke koncentracije, ne pa tudi površne, hitre koncentracije. »In to ni demenca, kajti demenca je izguba funkcij, ki jih človek ne more več nadomestiti – razen v primeru tako imenovane reverzibilne demence, pri kateri lahko pomaga jemanje vitamina B12, ker je človek dementen zaradi pomanjkanja tega vitamina.«

»Možgani imajo čudovito sposobnost, ki jo imenujemo nevroplastičnost. Če bomo istega človeka, ki danes ni več sposoben globalne pozornosti, nekaj tednov trenirali, bo to sposobnost spet pridobil,« zato se prof. dr. Zvezdan Pirtošek ne strinja z uporabo termina digitalna demenca. 

Uporaba izraza digitalna demenca vodi v stigmatizacijo

Poleg tega tudi »nikoli ni bilo študije, ki bi dokazala, da bi človek lahko postal dementen zaradi digitalnih medijev. Gre torej za silno poenostavljanje nečesa, kar pa je resnično: digitalni mediji nam spreminjajo posamezne kognitivne funkcije. Če smo zdravi, bomo te deficite z nevroplastičnostjo, ki po drugi strani pomeni tudi zdrav način življenja, tako telesnega kot intelektualnega, lahko spremenili.« 

Predvsem pa se uporaba izraza digitalna demenca zdi sporna, saj, kot izpostavlja profesor Pirtošek, »ljudi lahko stigmatizira oziroma jim vzbuja nepotreben strah. Pri ljudeh, ki morajo veliko uporabljati digitalne tehnologije, ustvarja negativno percepcijo in občutek krivde. Danes pa vemo, da je učinek uporabe digitalne tehnologije na kognitivne sposobnosti odvisen od številnih dejavnosti; predvsem je zelo pomembno, kako in koliko ter kdaj uporabljamo te tehnologije.«

Poziv k usmerjenemu raziskovanju 

Po mnenju vodilnega slovenskega nevrologa bi stroka namesto površnega izražanja v smislu, 'to je digitalna demenca', morala spodbujati »raziskovanje in proučevanje vpliva konkretnih digitalnih tehnologij na konkretne kognitivne sposobnosti. Po drugi strani pa je bolj kot fantomska digitalna demenca za nevrologa pomembno to, da uporaba digitalnih tehnologij lahko spodbuja razvoj odvisnosti in nekritičnega sprejemanja lažnih novic ter raznovrstnih alarmov. Mislim, da je to dvoje bistvena večja nevarnost od digitalne demence.«

Da nam digitalne tehnologije spreminjajo določene kognitivne funkcije, ni dvoma. »Prav tako ni dvoma, da se bomo, če bomo imeli zdrave, odporne možgane, lahko uprli temu, ko nam bo nekdo dejal, kaj da se dogaja z nami. Res pa je tudi, da digitalna tehnologija ima določeno povezavo z demenco: nekdo, ki ima v sebi že zasevke demence – vemo namreč, da se demenca lahko začne že 20 let pred prvimi simptomi – ima možgane že prepredene s hudobnimi beljakovinami amiloida ali taua. Tak človek bo z nekritično porabo časa pred zasloni, s takšnim dodatnim siromašenjem svojega spomina, svoje pozornosti in kritičnosti, demenco 'privabil' prej, kot bi se to zgodilo brez digitalne tehnologije.«

Portret Zvezdana Pirtoška in video: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani