Hematologija

Bolniki sicer ostajajo optimistični, vendar jih utemeljeno skrbi, če bo zdravljenje krvnih bolezni v prihodnje lahko ostalo na tako visoki ravni, kot je zdaj

Bo slovenskemu javnemu zdravstvu uspelo ohraniti doseženo visoko raven zdravstvene oskrbe in dostopnosti do najsodobnejših oblik zdravljenja? Res je, da se sistemski temelji majejo že dolgo, a v zadnjem obdobju se razpoke teh temeljev občutno povečujejo. V vseh vejah medicine zmanjkuje kadra, zdravstveni timi so vse bolj zdesetkani, podobno je tudi v administraciji in drugih podpornih službah. Pacienti pa čakajo, vedno dlje – in vse bolj zaskrbljeno zrejo v prihodnost. O tem so v septembru, mesecu, posvečenem ozaveščanju o krvnih obolenjih, zlasti krvnih rakih, spregovorili tudi oboleli, ki jih utemeljeno skrbi, kako bo v prihodnje sploh mogoče ohraniti oziroma izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev ter spodbuditi sistemske mehanizme za čimprejšnjo ureditev celostne rehabilitacije pa tudi čim širše dostopnosti do paliativne oskrbe.

Hematologija

Ne glede na to, za katerim krvnim rakom nekdo zboli, je skupni imenovalec vedno isti: sprememba krvne slike

Nabor krvnih rakov je velik, njihovi simptomi in znaki pa raznoliki, vendar imajo skupni imenovalec: vsa ta hematološko-onkološka obolenja povzročijo spremembe v krvni sliki. Toda tudi te spremembe niso enoznačne – gibljejo se od slabokrvnosti in nenadnih krvavitev do pogostejših okužb ali tromboze; težave s slabokrvnostjo ponavadi spremljajo prekomerna utrujenost, zaspanost, težave pri opravljanju aktivnosti. Hematologi in onkologi ob tem izpostavljajo, da je vsaka tovrstna sprememba, ki ni kratkotrajna, tehten razlog za pogovor z osebnim zdravnikom in za preverbo krvne slike, kajti krvna slika je eden glavnih ključev pri odkrivanju široke palete krvnih obolenj.

Reforma

Fides širi stavkovne zahteve in s tem zaostruje nekonstruktivni dialog z vlado

»Vsem, ki kakorkoli (so)delujejo v zdravstvu in odločajo o zdravstvenem sistemu, bi morali zvoniti vsi alarmi. Nujno je čimprejšnje končanje stavke. Nujna je ugotovitev, kaj je mogoče narediti – predvsem pa se je treba začeti odgovorno obnašati,« je v intervjuju za Zdravstveniportal.si pred natanko šestimi meseci poudaril prim. dr. Aleksander Stepanović, ki v sklopu zdravstvenega doma v Škofji Loki dela kot splošni oziroma družinski zdravnik, je pa tudi direktor te javno-zdravstvene ustanove ter predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Toda stavka še vedno traja. In ni mogoče predvideti, kdaj se bo končala – pravzaprav se v teh dneh še dodatno zaostruje. Zdravstvene reforme ni, posamezne rešitve, vključene v zakonodajo, do izboljšav še niso pripeljale, sindikat Fides pa od vlade pričakuje, da bi po odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravnikom – zaradi že v osnovi porušenih plačnih razmerij v javnem zdravstvu pri poklicih, pri katerih študij traja dlje, odgovornost pa je večja – priznala še pet dodatnih plačilnih razredov.

Bolezni oči

Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) in pigmentna retinopatija: kako kljub slepoti videti svetlobo v življenju in življenje tudi polno živeti

Videčim je težko pojasniti, kaj je pigmentna retinopatija, meni Mihela Gorše, dolgoletna predsednica društva Svetloba, ki združuje posameznike z redkimi genetskimi obolenji oči. Nekomu, ki nima res izrazitih težav z vidom, je težko razumeti vez med še preostalim vidom in možgani. Težko si je predstavljati fenomen, ko nekdo z diagnozo retinitis pigmentosa ne vidi monumentalne stavbe, čeprav stoji pred njo – lahko pa, če je svetloba prava, na pametnem telefonu prebere ime ali številko. Zato je po prepričanju Mihele Gorše vsakomur, ki se sooča z gradacijo tovrstnih težav, izjemno pomembna bližina ljudi, ki zmorejo in hočejo razumeti tudi najgloblje strahove, s katerimi se človek spopada bodisi ob nenadni izgubi vida bodisi ob počasnem, a nepopravljivem izgubljanju zmožnosti videti.

Hepatitis

Nestrokovno izvedeno tetoviranje lahko povzroči okužbo s hepatitisoma B ali C, ki lahko vodita v akutno odpoved jeter ali nastanek raka na jetrih

Tetoviranje je v zadnjih letih postalo trend, ki je »nagovoril« precejšen del prebivalstva. Za tetovažo so se namreč – kot vidimo v vročih poletnih dneh, ko se razkrijejo tudi številni bolj skriti tatuji – iz različnih razlogov odločili mnogi, ki imajo s tovrstnimi poslikavami prekrit dobršen del svojega največjega organa: kože. Že dolgo pa je znano, da tetoviranja ne velja zaupati komurkoli, med drugim tudi zato, ker je tako pri tetoviranju kot pri prebadanju kože oziroma pirsingu treba uporabiti kakovostne materiale in pripomočke, ki morajo biti obvezno razkuženi. Igle za prebadanje kože morajo biti sterilne, da se prepreči možnost prenosa okužbe z virusnima hepatitisoma B in C, ki lahko povzročita resne kronične ali akutne zaplete in bolezni, med katerimi so tudi ciroza, odpoved jeter ali rak na jetrih.

Hepatitis

Virusni hepatitisi so, takoj za tuberkulozo, najsmrtonosnejša nalezljiva obolenja – je pa okužbo mogoče preprečiti oziroma jo, če je odkrita pravočasno, učinkovito (po)zdraviti

Okužba s katerim od virusnih hepatitisov je resen problem, ki obolelemu lahko uniči življenje. Toda kljub temu, da so že dolgo na voljo brezplačna in anonimna testiranja, kljub temu, da je tako preprečevanje kot zdravljenje okužbe (lahko) izjemno učinkovito, je še vedno ogromno posameznikov, ki so se v preteklosti okužili z, na primer, hepatitisom C, pa tega ne vedo. Okužba je namreč tiha, napreduje počasi. Boleče odzvanjanje posledic okužbe lahko človek zazna tudi šele po desetletju, dveh ali treh; odrazijo se v diagnozi, ki pa ni vedno »le« ciroza jeter ali rak na jetrih, kajti virus hepatitisa C lahko sproži tudi nastanek sladkorne bolezni tipa 2, revmatskih obolenj, bolezni žilja ali kože, izrazito utrujenost, za katero ne zdravnik ne oboleli pogosto ne (s)poznata vzroka, hude bolečine v mišicah in sklepih, lahko pa botruje nastanku še enega onkološkega obolenja: limfoma.

Demenca

Dunaj postaja demenci najprijaznejše mesto na svetu. Kako pa je pri nas?

Demenca, vse pogostejša bolezen sodobnega časa, je kruto obolenje, ki obolelemu vztrajno ugaša spomin in briše spominsko sestavljanko, oblikovano na podlagi prehojene življenjske poti. Zato posledice te napredujoče bolezni možganov sčasoma bolj kot za obolelega postanejo boleče za bližnje; ti so prisiljeni spremljati usihanje duha ljube jim osebe, ki jih na koncu, ko demenca napreduje in se kaže kot vse bolj izražena motnja spomina, razumevanja, mišljenja, orientacije, presoje ali zmožnosti govornega izražanja, morda sploh ne prepozna več. Toda tudi obolelim, ki jim določene zmogljivosti sčasoma sicer spolzijo iz vse bolj skrčenega razpona umovanja in čustvovanja, je njihovo življenje mogoče olepšati, demenci navkljub. To dokazujejo v avstrijski prestolnici, ki namerava do prihodnjega leta postati demenci najprijaznejše mesto na svetu. V sklopu teh prizadevanj so nedavno odprli tudi prvo restavracijo, namenjeno osebam z demenco, s prilagojenim izborom in pripravo jedi ter s posebej usposobljenim osebjem, ki skrbi za izborno doživetje gostov – oseb z demenco in njihovih bližnjih ali prijateljev.

Revolt

Pol leta zdravniške stavke je mimo, v javnem zdravstvu pa je še vedno vse po starem

Od začetka zdravniške stavke, ki poteka tako, da zdravnice in zdravniki delajo, mineva že šest mesecev – razmere za delovanje javnega zdravstva pa se niso prav nič izboljšale. Obljubljanih in pričakovanih sistemskih ukrepov, s katerimi bi izboljšali organizacijo in zmogljivost celo(s)tnega zdravstveno-varstvenega procesa ter s tem pripomogli k bistvenemu skrajšanju čakalnih vrst, ni. Nasprotno, odločevalci so se najbolj »odrezali« s pospešenim sprejetjem na novo določenih pravil, tudi zakonodajnih, ki so stavkovne procese praktično ohromili, dialog med stroko in politiko pa je skozi sistemske razpoke spolzel neznanokam.

Čakalne dobe

V čakanje, ki presega še dopustno čakalno dobo, je trenutno prisiljenih že več kot 153.000 pacientov. Kako to spremeniti, kako izboljšati pogoje za delovanje javnega zdravstva?

Čakajo bolniki. Čakajo zdravniki. Čakajo vsi v zdravstvu zaposleni. Kaj se dogaja z zdravjem našega zdravstva? Vlada je z doseženim zadovoljna, v klinični praksi pa vse glasneje škriplje. V čakanje, ki presega še dopustno čakalno dobo, je trenutno prisiljenih že več kot 153.000 pacientov. Kako to spremeniti, kako omogočiti optimalnejše delovanje javnega zdravstva?

Varnost in kakovost

»Zaradi stalnega podaljševanja čakalnih dob za kritična zdravljenja in operacije sta ogrožena zdravje in varnost pacientov!« v javnem pismu opozarja 1030 zdravnikov, ki od vlade pričakujejo ukrepanje, ne le prazne obljube

Zaradi slabšajočih se razmer v javnem zdravstvu, ki vplivajo na kakovost in varnost obravnave in zdravljenja bolnikov, so se zdravniki na volilno nedeljo oglasili z novim javnim pismom, pod katerega se jih je tokrat podpisalo 1030. Skrbi jih početje premiera Roberta Goloba, ki, kot so zapisali, bije vojno proti zdravništvu. »Njegove besede in izjave ne pritičejo nazivu predsednik vlade, njegovo pobalinsko vedenje je skrajno žaljivo. Javnosti poskuša prikazati, da zdravniki ne delamo in da smo izključni krivec za propadanje javnega zdravstvenega sistema,« pri čemer naj bi vse vztrajneje poskušal obrniti javno mnenje proti zdravnikom.