Hematologija

Prof. dr. Samo Zver, Državljan Evrope 2021: »Čeprav vedno teže poskrbimo za nemoteno klinično delo, nam to še vedno uspeva – in to bo zadnje, kar bo, povedano po domače, 'crknilo'«

Prof. dr. Samo Zver. Zdravnik z veliko začetnico, ki pa v svojem bistvu ostaja preprost človek, neizmerno predan bolnikom in njihovi dobrobiti. Nikoli se ni bal spregovoriti resnice, tudi v času, ko so bili bolnike s krvnimi raki v sklopu Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, katerega predstojnik je danes, primorani zdraviti v starih, nedopustno neustreznih prostorih, v katerih krhkega imunskega sistema obolelih ni ogrožala le bolezen, ampak tudi bolnišnično okolje, v katerem so bili izpostavljeni dodatnim okužbam. Vrstili so se projekti, v katerih je skupaj z bolniki in njihovimi združenji – pri tem je bilo vedno najglasnejše, najbolj ozaveščeno in najaktivnejše Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L – dosegal premike na področju zdravljenja, celostne obravnave in rehabilitacije v tistih spregledanih segmentih, kjer obstoječi sistem tega ni zagotovil. Bodisi zato, ker ni bilo dovolj denarja, bodisi zaradi tega, ker za to nikoli ni bilo dovolj politične volje.

Rak

Slovensko gensko zdravilo za bolnike s kožnim rakom – nov dosežek, s katerim se naša znanost umešča na globalni zemljevid genske terapije

Na globalni zemljevid genske terapije se na novo umešča tudi slovenska znanost, v sodelovanju z domačo industrijo. Izsledki in dognanja strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v sklopu projekta SmartGene.si, prinašajo novo upanje za bolnike z rakom. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je že odobrila začetek kliničnega preizkušanja terapije z novim genskim zdravilom, ki je plod slovenskega znanja – v sklopu prve faze študije bodo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je nosilec dovoljenja za izvajanje kliničnega preizkušanja, začeli zdraviti paciente s kožnimi tumorji na glavi in vratu.

Preventiva

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?

Skrb za čisto okolje

Primer ekološke bombe »Laze« prinaša odgovor, zakaj se udeležiti nedeljskega referenduma in kaj obkrožiti

Pogovarjala sva se na obrobju Kranja, v Lazah v Stražišču, kjer je bil v preteklosti eden najlepših kotičkov na obrobju gorenjske prestolnice. Z ribnikom, ki ga danes ni več, z bistrimi potočki, ki jih je industrija skalila z mavrico strupenih izpustov in v katerih danes ni več življenja. To območje se je ponašalo z bogato floro in favno, ki je bila prav tako v dobršni meri podvržena izumrtju – zaradi nedopustnih posegov v naravni habitat, zaradi strupenih odplak, izpustov in kaskadno ponavljajočih se požarov. Po drugi strani pa industrijski obrati v Lazah (nekateri so si tu izsilili domicil kljub temu, da, na primer, nimajo gradbenih dovoljenj, ponašajo pa se z izjemno kratkovidno podeljenimi dovoljenji za poseganje v okolje) vedno znova zaobidejo vse zakonodajne določbe in pravila, tudi s pomočjo lokalne politike. V potoku ni več rakov, ob vodi ni več številnih divjih ptic, tudi fazanov, ki so nekdaj tu imeli domicil. Ostala je industrija. In prebivalci, ki na račun dolgoletnega neskrbnega ravnanja države in lokalnih oblasti, politike vseh barv, umirajo na obroke. Dobesedno. Zaradi raka, respiratornih obolenj, demence ... Zato, ker je bil vedno »mali človek« tisti, ki je moral plačati največjo ceno za preračunljive politične odločitve in usmeritve.

Dobro je vedeti

Ukrepanje po ugrizu strupenjače mora biti hitro. Bi (si) znali pravilno pomagati?

Kljub temu, da je ugriz strupenjače lahko usoden, pri nas že desetletja ni prišlo do smrti zaradi zastrupitve po takšnem bližnjem srečanju z gadom ali modrasom. Da bo tako tudi v prihodnje, velja v naravi upoštevati osnovna pravila glede obnašanja do živali, ki imajo tam svoj življenjski prostor. Kar se tiče kač, je pravilo preprosto – gledanje pod noge in skrbno opazovanje dogajanja v bližini kraja, kjer se sprehajamo, počivamo, se igramo z otroci, nabiramo gozdne jagode, borovnice, cvetice ... Tudi kače se praviloma umaknejo. Toda včasih se stvari odvrtijo povsem nepredvidljivo, zato je kljub vsemu dobro vedeti, kako pomagati sebi ali nekomu drugemu po ugrizu strupene kače.

Dobro počutje

Veste, kako pomagati nekomu, ki v času vročinskega vala doživi toplotni udar?

Slovenijo je zajel prvi vročinski val v tem letu. V tem času nas vročina, ki puhti od vsepovsod, že sama po sebi spodbudi, da se čez dan, če je le mogoče, zadržujemo v zaprtih prostorih ali v naravi, v osvežujočem hladu sence drevesnih krošenj. Pri premagovanju vročine moramo pomagati občutljivejšim, predvsem starejšim, saj ti kljub visokim temperaturam preprosto ne zaznajo potrebe po pitju vode; dehidracija pa lahko, skupaj s spremenjenim učinkovanjem zdravil, povzroči resne zdravstvene zaplete. Seveda morajo biti v poletni vročini previdni tudi mlajši – ne le posamezniki s kroničnimi srčno-žilnimi ali respiratornimi obolenji, ampak tudi športniki in rekreativci ter, seveda, zaposleni, ki dela opravljajo na prostem. Vse to je znano – a kljub temu še vedno vse prepogosto pozabljeno, kar vedno znova potrjujejo urgentni primeri in vse prej kot blage bolezenske epizode.

Preventiva

Zlato pravilo v času hitrega širjenja mišje mrzlice: pri odstranjevanju poginulih glodalcev in njihovih iztrebkov vedno poskrbite za troje – za varovalno opremo, razkuževanje in mokro čiščenje!

Čeprav smo še vedno v prvi polovici leta, je bilo v Sloveniji že doslej za kar nekajkrat preseženo desetletno povprečje pri zbolevanju za mišjo mrzlico. Do danes je bilo prijavljenih 206 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), ki jo povzroči okužba s hantavirusi – kar je bistveno več kot leta 2019, ki je bilo prav tako »mišje leto«. Hantaviruse prenašajo okužene miši in drugi glodalci, zato si, ko smo v naravi ali ko se lotevamo čiščenja prostorov, v katerih najdemo bodisi poginule glodalce bodisi njihove iztrebke, velja zapomniti zlato pravilo: varovalna oprema, razkuževanje in mokro čiščenje.

Kajenje

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko, odločitev je ena sama ...

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko in to zelo tehtnih, odločitev pa je ena sama, povsem osebna. Včasih jo spodbudi diagnoza, ki jo je zakrivilo dolgoletno vdihovanje tobačnega dima in strupenih snovi. Z njimi je danes »oplemeniten« tobak – iz zelo banalnega in spornega razloga: da kadilca zasvoji, saj tobačna industrija tako pridobi uporabnika, ki ji prinaša dobiček, dokler živi; ko kadilec umre, ga industrija zamenja z novim, čim mlajšim potrošnikom. Zato so v zadnjem času glavne marketinške kampanje tobačne industrije usmerjene v mlade. In zaradi tega medicinska stroka, ki pozna zakulisje tega dogajanja, predvsem pa njegove posledice, ne preneha z ozaveščanjem o tem, da si človek, ki se oziroma ko se odpove cigareti, lahko dobesedno reši življenje in se izogne kalvariji, ki bi jo prinesla katera od bolezni, povzročenih s kajenjem, med katerimi je rak pljuč še vedno na prvem mestu.

Preventiva

Opazen porast mišje mrzlice pri nas – kako preprečiti okužbo in kako prepoznati znake hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Preventiva

Tretjina odraslih živi s hipertenzijo, s spremembo življenjskega sloga pa bi lahko močno zmanjšali tveganje za res hude zaplete – a polovica obolelih sploh ne ve, kakšen je njihov krvni tlak

Povišan krvni tlak prinaša večje tveganje za nastanek obolenj srca, ledvic pa tudi za možgansko kap – ter posledično za nenadno smrt. Da hipertenzija ni redek pojav, potrjujejo podatki, po katerih ima danes visok krvni pritisk približno tretjina odraslih, to stanje pa vse pogosteje odkrivajo tudi pri mladih. Problem je, ker se skoraj polovica obolelih te težave, ki ima lahko hude posledice – srčno-žilne bolezni so namreč še vedno eden od glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje prebivalstva –, preprosto ne zaveda. Zato ne velja zanemarjati preventivnih pregledov, ki vključujejo tudi merjenje krvnega tlaka.