Značka: ukrepi

Značka: ukrepi

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Ukrepi

»Elektronski bolniški list ni zagotovilo, da bomo po uvedbi te novosti manj obremenjeni, je pa primer dobrega sodelovanja, ki bi lahko pripomogel k boljšim rezultatom,« poudarja Dušan Baraga, splošni zdravnik

»Ne morem reči, da bomo zdravniki po uvedbi elektronskega bolniškega lista bistveno manj obremenjeni, kajti vodenje bolniškega staleža ni le bolniški list, ampak celotna obravnava bolezni in boleznin, spremljanje bolnika, pošiljanje na komisijo in, seveda, zdravljenje, ki pomaga skrajšati bolniški stalež. Prav tako še ne morem potrditi, da administrativni del, ki ga ponuja aplikacija, prinaša bistveno zmanjšanje dela, saj je trenutno tako pri medicinski sestri kot pri zdravniku delo celo za nekaj minut daljše – če vse poteka brez težav,« je ob današnji uradni predstavitvi skorajšnje uvedbe elektronskega bolniškega lista za Zdravstveniportal.si povedal Dušan Baraga, ki kot zdravnik splošne medicine dela v sklopu cerkniškega zdravstvenega doma.

Transplantacije

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

Več kot 85 odstotkov Slovencev podpira transplantacijsko dejavnost, najbolj sofisticirani in kompleksni način zdravljenja, s katerim je človeku, ki mu sicer ne bi bilo pomoči, življenje mogoče rešiti s presaditvijo organa. Do darovanja organov po smrti se je doslej opredelilo 0,5 odstotka prebivalstva; podatek o tem ostane zaklenjen do konca posameznikovega življenja.

Ukrepi

Čakalne dobe: zdravniška zbornica pripravila predlog zakona z interventnimi ukrepi, resorno ministrstvo se v treh mesecih ni odzvalo, skupina poslancev pa je dokument v enem dnevu vložila v parlamentarno obravnavo

Ker vladi oziroma ministrstvu za zdravje ni uspelo sanirati razmer v javnem zdravstvu, ki jih že vse predolgo poslabšujejo nedopustno dolge čakalne dobe, ukrepi prihajajo od drugod. Tokrat se je na pobudo zdravniške zbornice, ki je pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, odzvala poslanska skupina NSi – z vložitvijo zakona v parlamentarni postopek. Zbornica je isti dokument sicer pred nekaj meseci naslovila tudi na resorno ministrstvo; ker odziva ni bilo, so minuli teden predlog zakona poslali še vsem poslanskim skupinam.

Ukrepi

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS: »Če finančnega načrta za leto 2020 tudi tokrat ne bi sprejeli, bi zdravstvo moralo delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah«

Najslabši scenarij, do katerega bi slovensko zdravstvo lahko pripeljala prva letošnja izredna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se ni uresničil. Ponovno neizglasovanje finančnih načrtov ZZZS za leti 2020 in 2021 bi namreč vodilo v začasno financiranje, kar pomeni, da bi zdravstveni sferi v treh mesecih namenili za približno 100.000.000 evrov manj denarja – in zdravstvo bi bilo posledično primorano delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah. Lahko si le predstavljamo, kaj bi to pomenilo z vidika zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev zavarovancem oziroma obolelim, ki že zdaj na številne preiskave in posege čakajo nedopustno dolgo, tudi zaradi pomanjkanja kadra, po drugi strani pa je, denimo, oprema v bolnišnicah v že več kot 80-odstotnemu deležu zrela za odpis.

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.

Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj: »Nekdo je imel velik interes za to, da bi onkološki inštitut paralizirali«

Leto se izteka, čas je za inventuro opravljenega dela in za pregled izzivov, ki bodo tudi v prihodnje zahtevali čim bolj pospešeno iskanje rešitev in ukrepanje. Kaj pove pogled na slovensko zdravstvo? In kaj se vidi pod drobnogledom, če ga usmerimo na eno samo zdravstveno ustanovo – Onkološki inštitut (OI) Ljubljana? O tem sem se tik pred začetkom prve seje sveta zavoda OI v novi sestavi pogovarjala s kirurgom dr. Erikom Brecljem, članom sveta in enim od enajstih zdravnikov, ki so se pred dvema mesecema družno javno zoperstavili obstoječemu zdravstvenemu sistemu in o ozadju dogajanja v zdravstveni sferi brez zadržkov, prikrivanj in sprenevedanj spregovorili na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti.

Čas za spremembe

Kako z gibanjem do boljšega zdravja in hitrejšega okrevanja?

Zakaj je gibanje tako pomembno, pa naj se zanj odločamo v preventivnem ali v kurativnem smislu? O tem podrobno govori nedavno izdana brošura za bolnike z naslovom 10.000 korakov – program za aktivnejše življenje bolnikov z rakom prostate. Nasveti pa ni koristni le za (te) bolnike, ampak tako rekoč za vsakogar, ki želi dobro poskrbeti za svoje zdravje in ga čim dlje ohranjati v čim boljši kondiciji.

Ukrepi

Od februarja 2020 nič več k zdravniku po bolniški list

Med novostmi, o katerih danes odloča skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je tudi uvedba elektronskega bolniškega lista. Zavarovancu potem, ko bo ozdravel, od 1. februarja 2020 dalje ne bo več treba k osebnemu zdravniku, da bi mu ta izdal potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – razen v primeru, če bo zdravnik ocenil, da je osebni pregled potreben. Po novem potrdila tudi ne bo več treba prinesti delodajalcu, saj bo ta dokument lahko prevzel po elektronski poti.