Ta radikalni ukrep se je javnost že ob prvih najavah odzivala zelo različno – po eni strani so prevladovale ocene, da vlada s to odločitvijo močno zamuja, po drugi strani pa se mnogi pritožujejo, da je takšna odločitev preprosto krivična in nepotrebna, saj da je letovanje v nekaterih skritih kotičkih hrvaške obale v resnici varnejše od bivanja v domačem okolju. Kot vse kaže, je omenjeni ukrep prejkone prehodne, kratkotrajne, opozorilne narave, saj smo že danes lahko slišali vladne ocene, po katerih naj bi se v dobrih treh tednih epidemiološka situacija toliko umirila, da bodo vsi, ki so letovanje načrtovali v drugi polovici septembra, načrte najverjetneje brez težav uresničili.
Včeraj je bilo sicer pri nas potrjenih 43 primerov okužbe z novim koronavirusom – toliko kot 3. aprila, ko so bili ukrepi za preprečitev širjenja epidemije bistveno radikalnejši –, pri čemer je sedem okuženih imelo že pred tem odrejeno karanteno.
Glede na aktualno epidemiološko situacijo na Slovenskem, ki jo je danes predstavila Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ, je ta številka, čeprav se morda zdi minorna, za Slovenijo zelo velika, zlasti z vidika obremenitve epidemiološke službe, ki mora poiskati vse, ki so prišli v stik z okuženimi. Čakš Jagrova zato vsem, ki se vračajo z dopustovanja, svetuje, naj se vsaj nekaj dni čim bolj izogibajo stikom z drugimi ljudmi, zlasti s starejšimi in s posamezniki, ki imajo zaradi svoje osnovne bolezni načet imunski sistem.
Epidemiologi: jeseni se bodo razmere poslabšale
Na splošno pa NIJZ še naprej spodbuja prebivalce, naj dosledno upoštevajo zaščitne ukrepe in sodelujejo z epidemiološko službo, kadar je to nujno, zagovarja pa tudi čim širšo uporabo aplikacije, saj bi to pomagalo pri preprečevanju širjenja okužb, kajti epidemiologi pričakujejo, da bo jesen, skupaj s prehladnimi obolenji in kasneje gripo, vodila v poslabšanje situacije, ki je pri zbolevanju za COVID vse prej kot zanemarljiva.
Znanstveni argumenti v prid protikoronskim ukrepom
V tem kontekstu velja izpostaviti mnenje dr. Saše Dolenca, ki je eden najbolj znanih popularizatorjev znanosti pri nas; lani mu je Slovenska znanstvena fundacija za njegovo obsežno, strokovno neoporečno in širokemu krogu ljubiteljev znanosti razumljivo komuniciranje o tej sofisticirani dejavnosti podelila priznanje komunikator znanosti leta 2019.
Dr. Sašo Dolenc je danes vse prepogosto pavšalna in na izmišljenih podatkih temelječa razpravljanja na socialnih omrežjih, ki poskušajo izničiti resnost pandemije novega koronavirusa in ki omalovažujejo smiselnost (samo)zaščitnih ukrepov, s katerimi je mogoče učinkovito preprečiti širjenje okužb in pred boleznijo COVID zaščititi najbolj ranljive, ovrgel v nekaj točkah.
Dr. Sašo Dolenc, najvidnejši popularizator znanosti v Sloveniji:
Opazil sem nekaj zapisov, v katerih se pisci sprašujejo, ali so strogi protikoronski ukrepi, ki jih izvajamo, res nujni. Kratek odgovor na to vprašanje je: SO! Nekaj dodatnih pojasnil:
- COVID-19 je zelo resna bolezen, pri kateri smrtnost bistveno narašča s starostjo obolelega, a bolezen lahko tudi pri mlajših, ki jo lažje prebolijo, pusti dolgotrajne ali celo trajne posledice.
- Virus SARS-CoV-2 se prenaša s kapljicami, ki padejo na površine, če so večje, ali lebdijo v zraku, če so manjše. Zato je uporaba mask učinkovita, saj prepreči, da bi z dihanjem in govorjenjem kapljice trosili po okolici.
- Virus je nevaren, ker se širi nevidno! Okuženi lahko virus raznaša že nekaj dni prej, preden začuti simptome bolezni, zato je izvajanje preventivnih ukrepov izjemno pomembno. Ni dovolj, da se izoliramo, ko zbolimo, ampak lahko sorodnike, znance, sodelavce in naključne ljudi v okolici okužimo že, ko smo navzven povsem zdravi.
- Dokler nimamo cepiva, je edina strategija, ki nam omogoča vrnitev v dokaj normalno življenje, da poskušamo ustvariti čim večja področja oziroma mehurčke, v katerih virusa ni. Zato je nujno sistematično sledenje vsem stikom okuženih, množično testiranje in karantena za vse, ki se vračajo z območij z virusom.
- Poskusi, da bi se vračali v normalno življenje, ne da bi virus pred tem eliminirali, so se pokazali za neuspešne.
In kaj znanstvenik meni o uporabi mobilne aplikacije za samodejno obveščanje o morebitnih stikih z okuženimi? Uporabljal jo bo brez pomisleka, kajti po njegovi oceni je že med brskanjem po internetu naša zasebnost bistveno bolj izpostavljena kot pri tej aplikaciji, pri kateri se podatki o stikih hranijo le na našem telefonu. »Prepričan sem, da z uporabo aplikacije za obveščanje o stikih ničesar ne izgubimo – v določenih okoliščinah, ki jih vnaprej ne moremo predvideti, pa lahko veliko pridobimo!«
Do danes je bilo po svetu evidentiranih 22.431.929 okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, medtem ko je zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID ugasnilo 787.773 življenj.
Naslovna fotografija: Diana Zajec; portreta: STA; zemljevid: Zdravstveniportal.si
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
