Za zdaj so 11 okuženih varovancev hrastniškega doma za starejše premestili v bolnišnico, kljub temu, da pri nobenem ni bilo medicinske indikacije za hospitalizacijo. Gre za splošni pristop, po katerem bodo tudi v prihodnje iz domov – da bi tem omogočili ustrezno pripravo prostorov in reorganizacijo, vključno z razmejitvijo doma na cone – okužene s koronavirusom SARS-CoV-2 za krajši čas premestili v eno od štirih bolnišnic (UKC Ljubljana, UKC Maribor, splošna bolnišnica Novo mesto, splošna bolnišnica dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici).

Hrastniškemu domu starejših so sicer že zagotovili začasno pomoč dodatnih medicinskih sester in bolničarjev; pomagalo bi jim še pet študentov, ki pa so, menda zaradi napačne komunikacije vodstva glede načina sodelovanja, odšli. Predvsem pa je minister Gantar, kot je izpostavil na današnjem srečanju z mediji, osupel nad dejstvom, »da se nekateri še vedno obnašajo, kot da jih v minulih štirih mesecih ni bilo v Sloveniji« – in mednje po njegovih besedah spada tudi Hrastnik, zaradi nespoštovanja strokovnih navodil, kar naj bi botrovalo nastanku zdajšnje situacije.

Tomaž Gantar opozarja, da okrepljene strokovne ekipe v domove za starejše pridejo zato, da pomagajo pri vzpostavitvi con in pri izobraževanju osebja, ki ga izrazito primanjkuje in ki tovrstno edukacijo nujno potrebuje; po tem kriteriju bi, denimo, hrastniški dom moral tako rekoč zapreti vrata. Tako v Hrastniku kot v številnih drugih domovih močno primanjkuje predvsem osebja za osnovno nego in socialno oskrbo, torej za čiščenje in za hranjenje varovancev – in ta manko naj bi po Gantarjevih besedah zapolnjevali kar z zdravstvenim osebjem, ki ga financira zdravstvena blagajna.

Skupnost socialnih zavodov zavrača resne očitke

»Tudi skupnost socialnih zavodov bo morala začeti malo drugače razmišljati in ukrepati – predvsem pa se mora zavedati, da zdravstveni sistem ne more prevzeti bremena in odgovornosti, ki bi ju skupnost najraje preložila nanj. Lahko pa skupnost veliko prispeva k temu, da bodo v domovih strokovna navodila o zaščitnih ukrepih dosledno spoštovali – seveda ne z dajanjem 'obratnih' navodil, ki neposredno škodijo varovancem. Treba je začeti uporabljati zdravo pamet, vpletati manj politike in predvsem nehati iskati krivce drugod,« meni Tomaž Gantar.

Skupnost socialnih zavodov očitke zavrača, češ da »z dokumenti ne moremo odpraviti temeljnih težav, s katerimi se vseskozi soočajo domovi za starejše: pomanjkanje in neprimernost prostorov in opreme ter pomanjkanje zaposlenih«. 

Kar se tiče predloga podrobnejših standardov in kriterijev za izvajanje oskrbe, pa jih je skupnost, kot so njeni predstavniki zapisali v današnjem odzivu, pripravila pred osmimi leti ter jih kasneje še dvakrat dopolnila, nazadnje lani – in na problematiko vlado ponovno opozorila junija letos.

V domove okužbo najpogosteje prinesejo zaposleni

Oba ministra, tako zdravstveni kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, sta za danes napovedala obisk v hrastniškem domu starejših, pri čemer opozarjata, da želje in zahteve skupnosti socialnih zavodov preprosto ne vzdržijo nobenega kriterija. Zato upata, da je zdajšnje dogajanje v Hrastniku (pa tudi drugje, kajti okužbe ponovno »vdirajo« tudi v druge domove) zadostno opozorilo, da bodo v domovih, kjer teh težav ni, razumeli sporočilo o nujnosti vztrajanja pri zaščitnih ukrepih oziroma nedvoumno napisanih navodilih za ukrepanje – pa naj gre za pravočasno zaznavo znakov okužbe pri varovancih ali za nadzor nad zaposlenimi, ki so trenutno glavni vir vnosa okužbe v domove starejših.

»Če nas je prvi val epidemije ujel nepripravljene, bomo v drugem valu, ki smo mu morda zdaj že priča, bolje pripravljeni,« je kljub vsemu prepričan minister Cigler Kralj. Ker pa se v razmerah, ki jih narekuje širjenje okužb v domovih, najizraziteje kažejo posledice dolgoletnih nevlaganj v to področje – kadrovska podhranjenost, manko standardov in normativov za oskrbo pa tudi ali predvsem premajhno število domov za starejše –, tudi minister za delo poziva k doslednemu preverjanju zdravstvenega stanja ne le varovancev, ampak tudi zaposlenih v domovih.

Ne glede na znane težave, ki jih povzroča dolgoletno čakanje na zakon o dolgotrajni oskrbi – ta naj bi konec prihodnjega meseca vendarle šel v javno razpravo –, pa bode v oči trditev zdravstvenega ministra, da skupnost socialnih zavodov preprosto ni opravila naloge, ki jo ima na podlagi javnih pooblastil, kar se med drugim kaže v »zlorabljanju zdravstvenih delavcev v domovih za delo, ki bi ga morali opravljati drugi zaposleni«. 

Simbolični fotografiji: iStock; portreta in dom v Hrastniku: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.