In kakšen je odgovor na retorično vprašanje, kaj nam v kontekstu epidemioloških napovedi prinaša skorajšnji začetek šolskega leta? Kaj bosta prinesli jesen in zima? Kakšna je prognoza glede čakalnih dob, ki so med epidemijo začele opletati s še daljšimi repi, medtem ko pacienti čakajo na diagnostiko ali na posege, ki sprva morda res niso bili nujni, a se je njihovo zdravstveno stanje med dolgotrajnim čakanjem poslabšalo? Kako resno grožnjo tako za posameznika kot za zdravstveni sistem, ki deluje v logistično, prostorsko in kadrovsko okrnjenih okvirih, predstavlja možnost novega vala epidemije koronavirusa? In kaj bo sklenila vlada po današnjem poglobljenem posvetu z epidemiologi in predstavniki drugih vej medicine pa tudi drugih strok? Bo karantena po vrnitvi s Hrvaške, kjer naj bi se glede na aktualno situacijo morda začenjal že tretji val epidemije, čez nekaj dni postala neizogibni uzus?

Kot vse kaže, je v nekaj dneh mogoče pričakovati nove, dodatne ukrepe za preprečitev širjenja okužb, ki so bile po uradnih podatkih v zadnjem času v Slovenijo v pretežni meri uvožene iz Hrvaške; kot vedno znova poudarjajo epidemiologi, okužbe prinašajo mlajši ljudje, najpogosteje v starosti med 15. in 34. letom, ko se vračajo iz obmorskih krajev, v katerih se odvijajo največje zabave in druženja. 

Natančnih napovedi še ni, je pa minister za zdravje Tomaž Gantar kljub temu, da namerava vlada že nekaj časa pričakovane ukrepe za preprečitev širjenja okužb s SARS-CoV-2 sprejeti v četrtek, Slovencem že v začetku tedna sporočil, naj, če dopustujejo na Hrvaškem, razmislijo o pospešeni vrnitvi domov.

Težave v zdravstvu so resne, glavni krivec zanje ni COVID

Aktualne razmere v zdravstvu, ki jih lahko zamaje že navidezno minimalno povečana rast števila okuženih in posledično tudi težko obolelih, takih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, v enotah intenzivne terapije, se ne zdijo drastične. Pa so. Težave so resne, vendar glavni razlog zanje ni COVID-19, čeprav so pogojene tudi z njim.

Če se ozremo onkraj aktualnih diskurzov in zdajšnje stanje primerjamo z razmerami v minulih letih, je jasno, da se okoliščine, ki vplivajo na delovanje zdravstvenega sistema, močno slabšajo. V tem smislu je nedvoumno tudi sporočilo plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Ta po zadnji seji upravnega odbora sporoča, da bo pri plačilu izvajalcem, ki delujejo v sklopu javnega zdravstva, pri kritju stroškov upošteval le opravljene storitve. Tako je v juliju (v primerjavi z običajno situacijo v zdravstvu ob polletju) avanse znižal za osem milijonov evrov. V kontekstu aneksa k splošnemu dogovoru, v sklopu katerega se vsako leto razporedijo sredstva za zdravstvo, pa ZZZS opozarja na močno oteženo likvidnostno situacijo, na resničnost, v kateri so se »že tako dolge čakalne dobe med epidemijo še podaljšale«, in na nujo, da stroške, nastale v povezavi z epidemijo, pokrije državni proračun.

ZZZS v radikalne ukrepe in v poziv k skrajšanju čakalnih vrst

Člani zavodovega upravnega odbora so jasni: zaradi COVID-19 se poslabšuje dostopnost do zdravstvenih storitev. Samo v prvega pol leta je bilo v sklopu zdravstvene dejavnosti zaradi znanih okoliščin opravljenih skoraj 31.000 manj akutnih bolnišničnih obravnav (operacij in posegov), medtem ko je v specialistični ambulantni dejavnosti v primerjavi z minulim letom prišlo do 23-odstotnega upada. 

Zaostanki v obravnavi pacientov še naprej ostajajo velik problem, ki ostaja na plečih izvajalcev; rešili naj bi ga z boljšo organizacijo in optimizacijo, tudi z vidika naročanja, kjer je treba odpraviti komunikacijske kratke stike, ki vsem vpletenim jemljejo dragoceni čas, čas, ki bi moral biti namenjen pravočasni obravnavi obolelih.

Aplikacija kot recept, kako ostati zdrav?

Sicer pa naj bi k vsaj delni »normalizaciji« razmer pripomogla tudi aplikacija »ostani zdrav«, ki je za androide že na voljo. To pa je priporočljivo predvsem zato, ker je, kot poudarja infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, »res, da smo prvo bitko z novim koronavirusom dobili, a vojna bo, kot kaže, še dolga – in na žalost še nimamo učinkovitega orožja v obliki zdravil ali cepiva. Tisto, kar pa imamo in je dokazano učinkovito, je način našega vedenja, s katerim lahko preprečimo okužbo. Na voljo imamo dvoje: ali si zatiskamo oči, s čimer ogrozimo zdravje in tudi življenje nas samih, posledično pa tudi naših bližnjih – ali pa sproti prilagajamo scenarij našega vedenja, pač glede na to, kje, na kakšen način in koliko časa smo v stiku z različnimi ljudmi.« 

Zakaj? Zato, ker vsakogar med nami, tako dr. Matičičeva, lahko ogrozi nekdo, ki je morda okužen, pa tega ne ve – ali pa za okužbo ve, vendar o njej ne govori in se obnaša, kot da je ni. 

Pri tem naj bi bila v pomoč aplikacija, ki opozori posameznika, če je bil v stiku z okuženo osebo. Pogoj za učinkovitost delovanja te aplikacije, ki pa je učinkovita le, če jo uporablja vsaj petina prebivalstva, je njena dovolj široka in pravilna uporaba. Nekdo, ki bo opravil testiranje, njegov test pa bo pozitiven, bo od epidemiologa prejel 10-mestno kodo, ki jo bo moral v aplikacijo vnesti v roku ene ure. Tako bodo vsi, ki bi se morda srečali z njim, lahko ustrezno ukrepali; aplikacija pa naj ne bi beležila konkretnih podatkov o uporabniku.

Seveda je ozaveščenost tista, ki bo narekovala ukrepanje v praksi. Bo res vsakdo vnesel v aplikacijo podatke o potrjeni okužbi, bo vsak imel neprestano vklopljen »modri zob«, brez katerega podatkov, ki naj bi jih pomagala zagotavljati aplikacija za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb, ne bo? Koliko Slovencev bo naložilo in tudi v resnici uporabljalo aplikacijo, s katero naj bi pomagali obvarovati najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki jih COVID najbolj ogroža – ter tako pripomoglo k normalizaciji razmer v družbi?

Zdravstvo.si: pri uporabi aplikacije je ključnega pomena množičnost

Zdravniki, združeni v skupini zdravstvo.si, ki glasno opozarjajo na nujnost sprememb v zdravstvenem sistemu, da bo ta lahko deloval bolje, da bo manj korupcije, ki krni njegovo delovanje, storitve pa bodo postale pacientom dostopnejše, se ne odzivajo le na dolgoletne probleme zdravstva, ampak tudi na aktualne izzive.

»Prihajajo meseci in tedni, ko se bo pandemija COVID-19 najverjetneje povsod po svetu ponovno okrepila. Najučinkovitejši in najcenejši ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so fizična distanca, nošenje maske, higiena rok in higiena kašlja. Pomembna pridobitev pa je tudi aplikacija za pametne telefone, ki nas opozarja, ali smo bili morda v stiku s sodržavljanom, ki je okužen. Množičnost uporabe aplikacije je ključni pogoj, da bomo lahko ravnali še bolj zaščitno do sebe, bližnjih, sodelavcev in sodržavljanov,« slovenski javnosti sporočajo zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Krištof Zevnik, Igor Muževič, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Blaž Mrevlje, Samo Vesel, Janez Vodiškar, Andrej Vranič, Andrej Robida – tako imenovani oporečniki, prepričani, da se je v slovenskem zdravstvu nabralo preveč anomalij, ki služijo le peščici ljudi, zato je bolezensko stanje v zdravstvu treba popraviti, anomalije pa odpraviti.

In kako se bodo na takšen poziv odzvali »apriorni« nasprotniki zaščitnih ukrepov? Človek z upoštevanjem tovrstnih priporočil pokaže raven svoje zrelosti in odgovornosti, ne le do sebe, ampak tudi do drugih – in trenutno je raven odgovornosti na res skrb vzbujajočem minimumu.

Ilustracije: iStock; portreti: STA; fotografija oporečnikov: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.