Značka: ukrepi

Značka: ukrepi

Ukrepi

Matej Beltram: »Stvari je treba postaviti na novo – in ne le še dodatno oživljati napol mrtvo truplo slovenskega zdravstva«

»Ureditev razmer v slovenskem zdravstvu je prevelik zalogaj za eno samo osebo. Toda če bo minister za zdravje Aleš Šabeder sprožil vsaj družbeni dialog o tem, kaj si v resnici želimo, bo naredil zelo veliko,« je prepričan mag. Matej Beltram, pronicljiv poznavalec in ocenjevalec razmer, v katerih deluje slovenski zdravstveni sistem, tudi zato, ker tako rekoč iz prve roke pozna vse ključne prvine tako slovenskega kot švicarskega zdravstva. Kakšna je torej prognoza za naše zdravstvo, o kateri je podrobneje spregovoril v intervjuju za zdravstveni portal?

Ukrepi

Prihaja 16 mladih družinskih zdravnikov – pa tudi sistemski ukrepi, ki naj bi izboljšali razmere v osnovnem zdravstvu

Družinska medicina v Sloveniji kleca pod bremeni – in zdravniki na zdaj veljavno sistemsko ureditev, ki že dolgo ne sledi resničnim potrebam, niso več pripravljeni pristajati. Najbolj odmevna doslej je bila poteza večine splošnih in družinskih zdravnikov, ki delajo v sklopu zdravstvenega doma Kranj – v ponedeljek jih je kar 23 dalo odpoved; odpovedni rok se izteče konec maja. Iskanje rešitev – ne le za kranjsko območje, ampak za družinsko medicino v Slovenji nasploh – se v zadnjih dneh odvija pospešeno. Na ravni ministrstva so sprejeli nekaj konkretnih odločitev, ki vključujejo tudi popravljanje in dopolnjevanje splošnega dogovora za to leto, a tudi zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik ne ostaja križem rok. Zanimalo nas je, kako bodo odgovorni v sistem čim hitreje umestili 16 mladih zdravnikov, ki so specialistični izpit opravili v začetku tega tedna in lahko močno razbremenijo starejše kolege.

Ukrepi

Lili Gantar Žura, direktorica ZD Kranj: »Zakaj je kar 23 zdravnikov dalo odpoved? Zato, ker je družinska medicina večino časa le še tekoči trak!«

Razlogi, zaradi katerih je kar 23 zdravnikov splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu kranjskega zdravstvenega doma, s 1. aprilom dalo odpoved, so resni. In niso finančne narave. Direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura je v video pogovoru za zdravstveni portal pojasnila ozadje zdajšnjega dogajanja, zahteve zdravnikov, ki morajo biti uresničene, če naj bi zdravniki odpovedi umaknili pred koncem maja, ko se izteče odpovedni rok – in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bodo zdaj resnično preobremenjeni zdravniki lahko bolnikom spet zagotavljali kakovostno, varno, celovito in ažurno zdravljenje. Če do tega ne bo prišlo, bo na širšem območju Kranja približno 45.000 pacientov ostalo brez izbranega zdravnika. In to ne bi bilo nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva.

Ukrepi

Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes prisegel pred državnim zborom, zdaj bo moral pospešeno sanirati razmere v zdravstvu, najprej v družinski medicini

»Naše trenutne obremenitve so preko meje znosnega. Kljub težkim razmeram za zdaj še vztrajamo, predvsem zaradi razumevanja vodstva, ki se po svojih najboljših močeh trudi pri iskanju rešitev, med drugim tudi z zaposlovanjem dodatnega kadra, ki s strani ZZZS ni odobren in finančno pokrit,« je v današnjem dopisu, naslovljenem na resorno ministrstvo, zapisalo 14 zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. To so naredili v upanju, da bo novoimenovani minister za zdravje Aleš Šabeder uvidel, da nalaganje bremena na že tako ali tako od pritiska zgrbljena ramena družinskih zdravnikov ne predstavlja rešitve.

Starejši

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami

»Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev pri osebah, ki imajo prisotno rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo,« so na ministrstvu za zdravje zapisali v odgovoru na naša vprašanja, povezana z javno pobudo združenja za dostojno starost Srebrna nit, češ da je v socialno-varstvenih zavodih nemudoma treba prenehati z zaračunavanjem »dodatnih« storitev in z diskriminacijo starejših v zdravstvu. Še vedno pa nismo prejeli odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ukrepi

Erik Brecelj: »V zdravstvu je veliko ljudi, ki so bistveno bolj problematični kot Janez Zemljarič«

Slovensko zdravstvo se je znašlo v situaciji, v kateri se sistem maje na vseh ravneh – v iztekajočem se tednu smo bili priča pravi erupciji dogodkov, ki kličejo po takojšnjih ukrepih. Če želimo ohraniti sistem osnovnega zdravstva, ki so nam ga doslej zavidale številne države, bistveno bolj razvite od Slovenije, če želimo ohraniti doseženo kakovost in varnost v slovenski medicini, bo treba prisluhniti zdravnikom družinske medicine in zaposlenim v zdravstveni negi ter poskrbeti za normalne pogoje dela. Kaj o zadnjih dogodkih v zdravstvu meni dr. Erik Brecelj, ki se je bil doslej najbolj pripravljen izpostaviti v boju proti korupciji, ki onemogoča razvoj zdravstva?

Starejši

V domovih za starejše doplačevanje za kopanje, povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ... – apel za takojšnjo ukinitev nedopustnega zaračunavanja »razkošja«, ki to ni

Zaradi vedno bolj sramotnih razmer, v katerih so varovanci v socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše prisiljeni plačevati tako rekoč skorajda za sleherno »dodatno« storitev, je društvo Srebrna nit, združenje za dostojno starost, ponovno pozvalo odgovorne k takojšnjemu ukrepanju. Na prvi javni poziv (pred dobrima dvema mesecema) sta se odzvali dve zastopnici pacientovih pravic in ombudsmanka – vse so se strinjale, da je ukrepanje res nujno –, medtem ko se z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sploh niso odzvali, na ministrstvu za zdravje pa so obljubili sestanek, do katerega ni nikoli prišlo. Spremenilo se ni nič.

Revolt

Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?

Iskrena izpoved zdravnice družinske medicine iz Celja, ki je na družbenih omrežjih objavila pojasnilo, zakaj ne želi, noče, ne more in ne zmore več nadaljevati z delom v zdajšnjih okvirih in pogojih, ki jih določa sistem, je jasen odraz tega, kar se dogaja v našem zdravstvu. V javnosti pa smo po drugi strani priča gonji proti »zaslužkarskim« zdravnikom, ki da preprosto niso več zadovoljni s tem, kar jim omogoča sistem. Pa so te ocene, praviloma skrite za izmišljenimi profili posameznikov, ki se pod žaljivke in vse pogosteje tudi sovražni govor ne upajo podpisati s svojim pravim imenom, res utemeljene? Odgovor je jasen.

Reforma

Ali bo danes napovedano povezovanje med strokami v merjenju moči z birokracijo in odločevalci vendarle pospešilo izboljšave v zdravstvu?

V imenu vseh poklicnih skupin, ki delajo v zdravstvu, njihove organizacije, sindikalne in stanovske, že dolgo opozarjajo na ključni problem v sistemu: pomanjkanje dialoga, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k pripravam učinkovitih in v praksi uporabnih ukrepov za izboljšanje delovanja zdravstvenih storitev, za učinkovitejše funkcioniranje zdravstvenih institucij, ki jih veljavna zakonodaja omejuje in onemogoča delovanje, s katerim bi spodbujali kakovost in ažurno popravljali ter odpravljali slabosti. Danes je vodstvo zdravniške zbornice naredilo korak v novo smer, s pogovorom s predstavniki vseh ključnih asociacij, ki delujejo v zdravstveni sferi.