Zdravnica poudarja, da v tej fazi epidemije sicer resda pogosteje zbolevajo mlajši, vendar ne velja pozabiti, da v Sloveniji veliko mladih do 30. leta živi pri starših, pri katerih pa je tveganje, ki ga lahko povzroči bolezen COVID, bistveno večje – in če v istem domu živijo tudi stari starši, bi bil zanje prenos okužbe lahko tudi usoden. »Treba se bo vprašati: sem res pomemben le jaz ali pa je morda pomemben še kdo drug,« opozarja infektologinja, ki od blizu pozna kalvarijo prebolevanja bolezni COVID; ta človeku z oslabljenim imunskim sistemom sposobnosti samostojnega dihanja ne vzame le za določen čas, ampak za vedno, pri čemer življenje obolelega ugaša v hudih bolečinah in trpljenju.

Če nekdo zavrača upoštevanje zaščitnih ukrepov, med katerimi so ključnega pomena dosledna higiena rok in kašlja, nošenje maske v zaprtih prostorih in ohranjanje fizične razdalje (najmanj poldrugi meter), to ni junaštvo ali zgledovanja vredna drznost, ampak nič drugega kot nedopustna aroganca in ignoranca. Ta utegne veliko stati ne le številne posameznike, ki se bodo po nepotrebnem okužili in zboleli, ampak tudi slovensko družbo kot celoto, zaradi kratkih stikov v delovanju gospodarstva, ki se že odražajo v makroekonomskih napovedih, odsev pa dobivajo tudi v družinskih proračunih.

Na infekcijski kliniki že na meji zmogljivosti

In kako se v teh dneh odvija zdravljenje obolelih v trenutno edini COVID bolnišnici? 

»Na infekcijski kliniki nam trenutno še uspeva obvladovati situacijo z obstoječimi prostorskimi in kadrovskimi zmogljivostmi, ki pa so meji,« pravi zdravnica, pri čemer poudari, da bi povečevanje števila obolelih, ki bi potrebovali zdravljenje v bolnišnici, najprej zahtevalo pomoč kolegov z drugih kliničnih oddelkov in klinik, medtem ko bi nadaljnji porast okužb že povzročil zmanjšanje oziroma ustavitev rednih programov zdravljenj na drugih oddelkih. 

To pa nikakor ne bi bilo dobro – navsezadnje so se čakalne vrste, ki so s predolgimi repi opletale že pred epidemijo novega koronavirusa, zaradi neizvajanja nenujnih posegov v prvi fazi epidemije še dodatno podaljšale, zato zdaj v vseh bolnišnicah po Sloveniji nastalo situacijo poskušajo čim bolj pospešeno sanirati. Vsakršno ponovno prekinjanje rednega programa bi bilo nevzdržno, kajti dr. Logarjeva opozarja, da bo le po zaslugi skupnih prizadevanj za preprečitev širjenja COVID okužb raven zdravstvenega varstva za zdravljenje drugih obolenj mogoče ohraniti na enaki ravni. 

Predvsem pa se bo, če se ne bo celotno slovenstvo začelo obnašati bolj ozaveščeno, ključni problem vzniknil pri zagotavljanju strokovnega, predvsem negovalnega kadra, ki ga preprosto ni dovolj, da bi zadostili spremenjenemu načinu dela; tega v zdravstveni sferi narekuje novi koronavirus, ki se po zadnjih dognanjih z aerosoli lahko prenaša tudi do deset metrov daleč. Prav tako nobeno od namigovanj, češ da virus slabi, nima trdnih temeljev; dokazov za take trditve ni, kajti lastnosti virusa se niso spremenile – ne glede na to, da je vlada razglasila konec epidemije, poudarja dr. Mateja Logar. 

»Letošnje poletje bo drugačno. Vsa večja zbiranja, tudi tista na prostem, tudi, denimo, večja družinska srečanja, na katerih se s slavljencem objemamo in poljubljamo, prinašajo povečano tveganje za širjenje okužb,« opozarja Logarjeva. Po drugi strani pa zdaj aktualno organiziranje maturantskih izletov označuje kot nekaj, pri čemer bi bilo nujno pričakovati pametno ravnanje – »to, kar se dogaja zdaj, pa je vsekakor zelo neodgovorno – tako z vidika organizatorjev kot tudi staršev in dijakov«.

Kaj so pokazala preverjanja obvezne karantene?

Povedni pa so tudi podatki, zbrani med včerajšnjimi 446 inšpekcijskimi nadzori pri osebah, ki so prejele odločbo o obvezni 14-dnevni karanteni – 372 jih je bilo na naslovu, zapisanem v odločbi, šest jih na navedeni lokaciji niso dobili, v petih primerih inšpektorji, kljub prisotnosti policistov, niso dobili dostopa na zasebno zemljišče, v 18 primerih pa je bil navedeni naslov napačen. 

Kršitev je veliko – kot da se ljudje ne bi hoteli ali zmogli zavedati, da bi z upoštevanjem karantene marsikomu lahko prihranili okužbo ali izkušnjo z boleznijo, ki je pri nekom lahko blaga, pri drugem pa usodna. 

Zbiranje dovoljeno za največ deset oseb, razen ...

Zato je vlada na današnji seji do nadaljnjega omejila zbiranje na deset, ne več na 50 oseb; sprememba odloka začne veljati danes opolnoči. Na dogodkih, za katere bo organizator jamčil tako, da bo imel natančen seznam vseh udeležencev (ime in priimek, naslov stalnega bivališča, telefonska številka), točno lokacijo in predvideno trajanje dogodka, pa se bo izjemoma tudi v prihodnje lahko zbralo do 50 ljudi. To velja tudi za zasebne zabave. 

In zakaj vsi ti podatki? »To ni nič več, kot od nas pričakuje hrvaški pristojni organ, če prestopimo njihovo mejo,« odgovarja uradni govorec za epidemijo COVID-19 Jelko Kacin in dodaja, da je zbiranje teh podatkov bistveno za nemoteno delovanje NIJZ, ki širjenje okužb poskuša obvladovati z dokaj okrnjeno kadrovsko zasedbo epidemiologov. 

Epidemiologom bo organizator dogodka moral omenjene podatke posredovati le, če se bo pokazalo, da je bil kateri od udeležencev okužen – tako bodo epidemiologi lahko vzpostavili stik z vsemi ostalimi in preverili, ali je morda okužen še kdo. Če NIJZ take zahteve v roku enega meseca ne bo poslal, bo organizator seznam lahko zavrgel oziroma ga uničil; v primeru poroke bosta to nevesta in ženin.

Tudi v prihodnje pa se bodo lahko, na primer, odvijali športni dogodki, na katerih se bo zbralo do 500 gledalcev – a le, če bo na prijavljenem dogodku poskrbljeno za varnost obiskovalcev in bo organizator na tej osnovi dobil pozitivno mnenje NIJZ.

Vlada je sicer danes ministrstvu za zdravje in republiški upravi za zaščito in reševanje naročila, naj v roku enega tedna pripravita seznam trimesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih zaščitnih sredstev, ki bo napotilo za oblikovanje rezerv pri republiškem zavodu za blagovne rezerve.

Simbolične fotografije: iStock; portret Mateje Logar: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.