Ukrepi

»Če epidemije ne bomo uspeli pravočasno ustaviti, bo epidemija ustavila nas!«

Ne, ne zbolevajo le starejši – in ne, ne zbolevajo le posamezniki z izrazito oslabljenim imunskim sistemom. In – ne, okužba z novim koronavirusom nikakor ni »zgolj« blaga, občasna, sporadična okužba, ki ne zahteva upoštevanja zaščitnih ukrepov. Trenutno v enoti za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC zdravijo tudi 44-letnega pacienta, pri katerem je okužba z novim koronavirusom vodila v resne zaplete – kljub temu, da sicer nima nobene pridružene bolezni! Znano pa je, da COVID-19 poleg starejših izraziteje ogroža posameznike s prekomerno telesno težo, s povišanim s krvnim tlakom ali s katerim od kroničnih pljučnih obolenj.

Ukrepi

Institut Jožef Stefan: »Že prihodnjo soboto bo pri nas hospitaliziranih najmanj 250 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, dan kasneje pa bo vsaj 50 obolelih potrebovalo intenzivno zdravljenje!«

Slovenija je globoko v drugem valu epidemije novega koronavirusa. Po napovedih instituta Jožef Stefan bo v Sloveniji že prihodnjo soboto zaradi zahtevnejše oblike prebolevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pri nas hospitaliziranih 250 bolnikov, dan kasneje pa bo 50 obolelih potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Te številke so povedne in opozorilne. Kajti ko bo zadoščeno vsem tem kriterijem, vključno s povečevanjem števila okuženih na 100.000 prebivalcev, bodo izpolnjeni tudi pogoji za prehod na tako imenovani rdeči seznam ukrepov in za ponovno razglasitev epidemije. 

Zobozdravstvo

Kakšna naj bo skrb za ustno zdravje vaših otrok, za zdrave zobke s čim manj kariesa – glede na to, da se v pollitrski plastenki sadnega soka lahko skriva tudi do 22 čajnih žlic sladkorja?

Otroci, stari od štiri do sedem let, ne bi smeli zaužiti več kot 20 gramov sladkorja na dan – to pomeni, da je »sladko« mejo, če naj bi malček ohranil zdrave zobe, treba potegniti pri (največ) petih čajnih žličkah sladkorja. Marsikateri starš bo ob tem podatku ocenil, da glede na priporočeno količino v njihovi družini ostajajo na varni strani. Pa bi bila ocena enaka, če bi vedeli, da se v eni sami pollitrski plastenki sadnega soka lahko skriva tudi do 22 čajnih žlic sladkorja?

Ukrepi

Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije? Na to lahko vplivamo prav vsi.

Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.

Ukrepi

Edini učinek neodgovornega obnašanja so vedno nove okužbe in vedno novi ukrepi – trenutno je to zaprtje Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Kaj bo sledilo jutri?

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, je uvod v teden, v katerem bo nezadržno naraščanje števila aktivnih okužb z novim koronavirusom po vsej verjetnosti zelo kmalu ponovno sprožilo precejšnje spremembe, predvsem na račun neodgovornega obnašanja posameznikov, začela s slabo novico: Klinični oddelek za žilne bolezni bo treba zapreti za najmanj teden dni. Ob tem se velja vprašati, kakšne bodo posledice – glede na že zdaj oteženo dostopnost do zdravstvenih storitev –, če se ta scenarij začne pojavljati tudi v drugih vejah medicine, kajti možnost, da pride do vdora okužb na katerikoli oddelek ali kliniko, je precejšnja.

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

Nevrodegenerativne bolezni

»Najhuje je, če imaš demenco – misliš pa, da je nimaš«

»V času pandemije novega koronavirusa resnično ne potrebujemo avtokratskih, strogih ukrepov, ki bi iz celotne družbe naredili eno veliko infekcijsko kliniko. Ko bomo dopustili dialog in humanejši pristop, bo nastopil stranski učinek: maske ne bodo več predmet politične volje v smislu, ali sem za to ali nisem, ampak bo to postal povsem preprost, vendar učinkovit ukrep, s katerim bomo pandemijo lahko udušili,« je v sklopu meseca, ki je na globalni ravni posvečen ozaveščanju o alzheimerjevi bolezni, natanko na dan alzheimerjeve bolezni (21. september), opozoril naš najvidnejši strokovnjak za demenco, prof. dr. Zvezdan Pirtošek. V sodobni družbi je še vedno veliko momentov, ki narekujejo stigmatizacijo obolelih z demenco – zdaj, v času pandemije, pa so se težave obolelih in njihovih svojcev oziroma skrbnikov izrazito povečale.

Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Preventiva

Naj osebna stiska ne ostane preslišana in spregledana, zamolčana in zatajevana – pomagamo lahko vsi!

Podatki za Slovenijo, strnjeni tudi v nedavno predstavljeni obsežni raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na visoko stopnjo ranljivosti med slovenskimi otroci in mladostniki. Med drugim se je pokazalo, da je med vzroki smrti v starostnih skupinah med 15 in 29 let ter med 30 in 49 let na prvem mestu avtoagresivno vedenje – v prvi starostni skupini gre pogosto za posledice samopoškodbenega vedenja, medtem ko je v drugi skupini med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor.