Na tej osnovi naj bi razmere, ki so zmogljivosti našega zdravstvenega sistema potisnile tako rekoč na skrajni rob, vendarle ohranili v obvladljivih okvirih – a le, če se v prihodnjih dveh tednih število bolnikov s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici oziroma v intenzivni terapiji ter umrlih ne bo več povečevalo z zdajšnjim tempom.
Kaj prinašajo spremembe, s katerimi naj bi na Slovenskem v prihodnjih dveh tednih okrepili učinkovitost zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom in preprečili številna druženja, ki so se doslej prepovedim navkljub marsikje odvijala, ne glede na posledični davek, ki so ga plačali do zdaj zboleli in umrli?
Od polnoči dalje je prepovedano vsakršno zbiranje ljudi.
Od ponedeljka dalje bodo lahko odprte:
- trgovine z živili in izdelki za osebno nego
- lekarne
- prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
- tržnice
- kmetijske prodajalne
- še naprej bo možna prodaja kmetijskih izdelkov na kmetijah
- delali bodo bencinski servisi
- banke
- pošte
- dostavne službe
- servisne delavnice
- dimnikarske storitve
- mogoče bo opravljati gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih
- odprte bodo trafike in kioski
Konzumiranje hrane in pijače na javnih površinah je prepovedano, je pa dovoljena priprava jedi in pijač v primeru dostave oziroma osebnega prevzema med 6. in 21. uro, če je zagotovljen minimalni stik s potrošniki.
Javni transport (izjema so taksiji) bo od sobote začasno ukinjen.
Šolanje se bo tudi prihodnja dva tedna odvijalo na daljavo, varstvo v vrtcih bo zagotovljeno za nujne primere-
Edino poklicni športniki bodo lahko izvajali športne aktivnosti v zaprtih prostorih.
Prepovedana so vsa slavja, maše, poroke – dovoljena pa je sklenitev zakonske zveze.
Kar se tiče prehajanja meje, tudi za lastnike nepremičnin od 16. novembra (odlok začne veljati opolnoči z nedelje na ponedeljek) ne bo več možen vstop v Slovenijo brez karantene. Sicer je ponovno v veljavi možnost prekinitve karantene – a le, če se peti dan po napotitvi v karanteno opravi testiranje in je izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2 negativen.
Več si o danes sprejetih ukrepih lahko preberete v nocoj objavljenem Uradnem listu.
Minevajo skoraj trije meseci, odkar število okuženih skorajda povsod, ne le pri nas, močno narašča – in večina držav se odloča za resne omejitve, ki naj bi pripomogle k obvladovanju drugega vala epidemije COVID. Kot poudarja zdravstveni minister Tomaž Gantar, je eden glavnih ciljev ukrepov, za katerimi po strokovni plati stoji celotna svetovalna skupina za obvladovanje epidemije, »obdržati delujoč zdravstveni sistem«.
Drugi val epidemije namreč po njegovi oceni »za vse zdravstvene sistem predstavlja veliko dodatno obremenitev – v Sloveniji pa smo zdravstveni sistem že sicer imeli 'nastavljen' na minimum«. Po njegovem prepričanju je bilo današnje sprejetje ukrepov, s katerimi se javno življenje še nekoliko bolj ustavlja, nujno – če želimo preprečiti, da zdravstveni sistem ne bi prišel do točke, ko ne bi zmogel več skrbeti za najteže bolne, kaj šele za vse druge, ki prav tako potrebujejo zdravstvene storitve in pravočasno strokovno ukrepanje ...
Danes je bilo zaradi zdravljenja bolnikov s težjo obliko bolezni COVID pri nas zasedenih 1210 bolnišničnih postelj, 200 v enotah intenzivne terapije.
»Če bi mi nekdo pred nekaj tedni napovedoval take številke, bi mu težko verjel,« priznava Gantar, ki opozarja, da je danes okužen že praktično vsak 22. prebivalec Slovenije. Če k temu prištejemo številke zaposlenih v zdravstvu, ki so v bolniškem staležu, bi bilo po ministrovem prepričanju brez odločnega zmanjšanja stikov in srečevanj obvladanje drugega vala epidemije tako rekoč nemogoče, kajti »z ukrepi, sprejetimi pred dobrima dvema tednoma, nam je eksponentno rast okužb uspelo spremeniti v linearno, ni pa nam je uspelo ustaviti.«
Tomaž Gantar, minister za zdravje:
Danes je bilo zaradi zdravljenja bolnikov s težjo obliko bolezni COVID pri nas zasedenih 1210 bolnišničnih postelj, 200 v enotah intenzivne terapije. Če bi mi nekdo pred nekaj tedni napovedoval take številke, bi mu težko verjel.
S prehitrim sproščanjem ukrepov, za katerega se sicer zavzemajo številni državljani, bi, tako Gantar, »sprožili agonijo na dolgi rok – in to v praksi ne gre. Seveda je zaposlenim treba omogočiti vračanje na delovna mesta, otrokom omogočiti pouk v šolah ... Zavedamo se vseh stisk, v katerih so se znašli ljudje, gospodarstvo in država. Toda te stiske bi lahko postale veliko večje, če nam epidemija uide iz rok. Zato je teh 14 dni tako pomembnih – to je inkubacijska doba, ko se bolezen razvije in umiri, krog prenosov se prekine, posledično pa se zmanjša število obolelih in umrlih. Trdno verjamem, da brez teh ukrepov ne bo mogoče začeti z normalnim življenjem.«
Postopno sproščanje življenja naj bi se začelo po dveh tednih.
Tomaž Gantar, minister za zdravje:
S prehitrim sproščanjem ukrepov bi sprožili agonijo na dolgi rok – in to v praksi ne gre. Seveda je zaposlenim treba omogočiti vračanje na delovna mesta, otrokom omogočiti pouk v šolah ... Zavedamo se vseh stisk, v katerih so se znašli ljudje, gospodarstvo in država. Toda te stiske bi lahko postale veliko večje, če nam epidemija uide iz rok. Zato je teh 14 dni tako pomembnih – to je inkubacijska doba, ko se bolezen razvije in umiri, krog prenosov se prekine, posledično pa se zmanjša število obolelih in umrlih. Trdno verjamem, tako kot celotna strokovna svetovalna skupina za epidemijo COVID, da brez teh ukrepov ne bo mogoče začeti z normalnim življenjem.
Čakajoč na cepivo ...
Da bi se življenje in delo, ki ga zdaj narekuje pandemija novega koronavirusa, lahko normaliziralo, bi bilo treba doseči 60-odstotno precepljenost prebivalstva. Takšne so ocene epidemiološke stroke v EU pa tudi v posameznih članicah.
Minister za zdravje Tomaž Gantar ob tem poudarja, da je Slovenija vključena v skupni razpis Evropske komisije; ko bo cepivo, ki bo dokazano varno in učinkovito, dobilo zeleno luč evropske agencije za zdravila (EMA), ga bodo članice Unije prejele po točno določenem ključu (glede na delež prebivalcev, kar za Slovenijo pomeni 0,47 odstotka).
Jasno je, da cepiva tudi takrat, ko bo na voljo, ne bo dovolj za vse, ki bi se želeli zaščititi s cepljenjem – prednost pri tovrstni zaščiti bodo imeli varovanci domov za starejše, zaposleni v zdravstvu ter v domovih in socialno-varstvenih zavodih, starejši ter osebe s kroničnimi boleznimi. Toda cepljenje bo, kot opozarja minister za zdravje, ključnega pomena ne le pri reševanju življenj, ampak tudi pri zaščiti zdravstvenih sistemov ter pri prizadevanjih za ohranitev in oživitev gospodarstva.
Simbolične fotografija: iStock; portret Tomaža Gantarja: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
