Naj ob tem spomnimo, kaj je v pogovoru za Zdravstveniportal.si izpostavil dr. Matevž Privšek, urgentni zdravnik in podpredsednik sekcije za urgentno medicino. »Od strokovnih argumentov ne bomo odstopali. Popolnoma vseeno nam je, kateri helikopter je oziroma bo izbran. Edino pomembno je, da so po strokovni plati vse zadeve, ki lahko vplivajo na to, ali nam bo uspelo rešiti pacientovo življenje ali ne, ustrezne oziroma optimalne. Za nas in za bolnika je pomemben bolniški prostor v helikopterju – in ta nam mora v skladu z zahtevanimi standardi omogočati nemoteno ter varno izvajanje vseh posegov pri pacientu, katerega življenje je ogroženo,« kajti, kot dodaja dr. Privšek, »ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija in ne politika.«

Kar se tiče ministrstva za notranje zadeve, ki je v konkretnem primeru javnega naročila v vlogi naročnika helikopterjev, zdaj ni več treba čakati s podpisom pogodbe. Podpis je bil sicer že predviden pred slabim mesecem oziroma istega dne, kot je komisija za preprečevanje korupcije v vlogi zagovornika javnih interesov vložila zahtevek za revizijo. Zato so na omenjenem ministrstvu s to potezo počakali do sprejetja odločitve senata državne revizijske komisije (DRK).

DRK, ki je zahtevek za revizijo zavrnila, odločitev o tem pa objavila danes, je med drugim ugotovila, »da zagovornik javnega interesa ni izkazal zatrjevanih naročnikovih kršitev zakona o javnem naročanju pri določitvi merila 'od kabine ločen prtljažni prostor z avtomatsko osvetlitvijo' v razpisni dokumentaciji«, saj da je »naročnik v postopku pravnega varstva izkazal, da ločen prtljažni prostor pomeni očitno korist oziroma prednost, ki jo je pri ocenjevanju ponudb smiselno nagraditi z dodelitvijo dodatnih točk«.

Povezava na celotni elektronsko podpisani dokument 

Ko politika »povozi« stroko

Presoja naročnika pa se izrazito razlikuje od (na izkustvu in standardih temelječega) mnenja tistih, ki delajo v zdravstvu in z izvajanjem nujne medicinske pomoči rešujejo življenja – pa naj bo to v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah, v sklopu klinične dejavnosti ali na urgenci oziroma nujni medicinski pomoči, na pacientovem domu, na cesti, v reševalnem avtu ali v helikopterju.

»Takšno odločitev sem pravzaprav pričakoval, kajti v konkretnem primeru politika stroke ni le pohodila, ampak jo je še sprla med seboj. V resnici ta nakup v ničemer ne bo spremenil obstoječega sistema. Dejstvo je, da je prtljažni prostor v helikopterju v nasprotju z zahtevami zdravstvene stroke, saj ta pri izvajanju nujne medicinske pomoči želi imeti vso opremo v kabini. In pri tem nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da helikopterja za HNMP ne bosta namenska, kajti helikopterji, namenjeni izključno helikopterski nujni medicinski pomoči, nimajo toliko sedežev; v izbranem modelu helikopterja jih je osem. Zdaj pa se je pokazalo tudi to, da v njem ni prostora za inkubator,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril reševalec Robert Sabol, ki je še vedno edini v tujini šolani reševalec za profil tehničnega člana posadke za helikoptersko reševanje (HEMS TCM).

Čeprav je Sabol odločitev DRK o zavrnitvi KPK-jeve zahteve za revizijo pričakoval, je zaradi takšne presoje razočaran. Dolga leta, v katerih je bil med tistimi, ki so si najvztrajneje prizadevali za izboljšanje pogojev pri izvajanju nujne medicinske pomoči nasploh, ne le helikopterske, so prinesla številna razočaranja – obljube, da bo tokrat bolje, pa se zdijo vse bolj p(o)razne.

»Očitno se ne bo spremenilo nič, morda bomo le minuto ali dve hitreje vzleteli,« ocenjuje Robert Sabol. Ob zdajšnjem razpletanju zgodbe, v kateri naj bi izbrani model helikopterja sicer ustrezal standardom, manjka pa elaborat, v katerem bi bilo to nedvoumno dokazano, pa se med drugim tudi javno sprašuje, kako bo v prihodnje urejeno financiranje. »Kako bo lahko ZZZS za to dejavnost, torej za opravljanje prevozov v sklopu HNMP, uradno plačeval policiji, ki bo te prevoze opravljala? Bo odprta nova proračunska postavka, v sklopu katere bodo davkoplačevalci dvakrat plačevali za eno in isto storitev?«

Javno naročilo, pri katerem je dosledno edino to, da je v njem kup nedoslednosti

V zgodbi o tem javnem naročilu, ki se bo očitno, vsem pomislekom navkljub, nemoteno odvila do konca, je najdoslednejša stvar ta, da je v njej niz nedoslednosti. In te utegnejo imeti dolgoročne in vse prej kot dobrodošle posledice.

Naj ob tem spomnimo, da tako zdravniki kot reševalci poudarjajo, da jim ni mar, kateri helikopter bo izbran za HNMP, saj da je pri izvajanju tovrstne oskrbe edini pomembni moment zagotovitev pogojev za optimalno oskrbo – in s tem dobrobiti hudo bolnih pacientov.

»Ta problematika ni nova, prisotna je že več kot 20 let – v tem času so imeli odločevalci več priložnosti za ustrezno ureditev področja, vendar tega niso storili. Danes se o HNMP razpravlja predvsem zato, ker se za to področje namenja več deset milijonov evrov, medtem ko so bile vse predhodne pobude strokovnih organizacij in izvajalcev prezrte in nikoli niso dosegle širše javnosti,« je prepričan dr. Matevž Privšek. Že pred časom je ovrgel zavajanja, ki so prizadevanja stroke želela prikazati v izkrivljeni podobi, in izpostavil bistvene podatke glede HNMP na Slovenskem:

1. stroka, ki si prizadeva za celovito ureditev tega področja, se nikoli ni zavzemala za privatizacijo – nasprotno, po prepričanju stroke se mora tako dejavnost HNMP kot celotni spekter nujne medicinske pomoči izvajati v okviru javne službe;
2. nihče od članov delovne skupine ni favoriziral določenega proizvajalca helikopterjev – zavzemali pa so se za izvedbo, v kateri mora bolniška notranjost helikopterja omogočati optimalne pogoje za oskrbo bolnikov, pri katerih je ogroženo življenje;
3. izbrani helikopter je sicer boljši od teh, ki so za izvajanje HNMP na voljo zdaj, vendar z vidika oskrbe bolnikov ni optimalen;
4. medicinske posadke s piloti slovenske vojske in policije zgledno sodelujejo ter ne dvomijo v njihovo strokovnost in sposobnost varnega letenja;
5. tudi po nabavi novih helikopterjev bistvenih sprememb ne bo – ti bodo še vedno na voljo različnim službam (NMP, medbolnišnični prevozi, prevoz otrok v inkubatorjih, gorska reševalna služba), zato helikopter ne bo nujno vedno na voljo obolelemu, ki bo potreboval HNMP;
6. umeščenost HNMP v širši sistem nujne medicinske pomoči (NMP) ostaja nespremenjena, čeprav večina težav na tem področju izvira prav iz neustrezne organiziranosti in infrastrukture.

Urgenca za urgenco

Urejanje problematike HNMP torej ne vzpostavlja pogojev za optimalno oskrbo bolnikov, saj bo na tem področju treba odgovoriti tudi na organizacijsko-logistične izzive, ki med drugim onemogočajo ujetje ustreznega odzivnega časa, kajti aktivacijski časi slovenskih ekip so skoraj trikrat daljši od priporočenih oziroma optimalnih.

Sicer pa je problematika širša, nedvoumno povezana in pogojena s težavami javnega zdravstva, ki se jih (že dolgo) ne rešuje celostno in celovito, ampak prejkone kampanjsko, v smislu gašenja požarov, ki vznikajo v posameznih segmentih – o čemer največ povedo opozorila o tem, kjer, kdaj in zakaj urgentne službe preprosto ne bodo zmogle več zagotavljati neprekinjenega delovanja, s čimer bo pravočasna oskrba hudo bolnih in ogroženih po organizacijsko-izvedbeni plati motena še bolj, kot je bila doslej.

Naj ob tem izpostavimo tudi nemoč in neagilnost uradnih struktur pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti urgentne mreže v javnem zdravstvu nasploh. Na zadnji razpis za specializacijo iz urgentne medicine se je prijavil en sam kandidat, čeprav je bilo na voljo 20 prostih mest.

Ob tem dr. Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor in predsednik sekcije za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva, opozarja: »Ta številka potrjuje trend, ki gre samo navzdol – na takšen način tega sistema nikoli in nikdar ne bo mogoče sanirati. Če želimo zagotoviti dolgoročno stabilnost urgentne mreže v Sloveniji, je nujno, da država ukrepa takoj.« Kajti, kot dodaja dr. Prosen, pri sekciji za urgentno medicino »še vedno čakamo na napovedane ukrepe, ki naj ta negativni trend zajezijo«.

Kaj se skriva v kalupu reševanja javnega zdravstva

In to nikakor ni edino področje v medicini, ki kliče »na pomoč« zaradi vedno večjega priliva obolelih, tudi ali predvsem na račun na glavo obrnjene demografske piramide. Temu toku kadrovski in logistično-organizacijski vidiki javnega zdravstva, ki potrebuje korenito reformo, ne sledijo in se na račun občasnih lepotnih injekcij ne bodo kaj dosti izboljšali. 

Vsi, ki se s temi problemi srečujejo od blizu – bodisi kot pacienti bodisi kot izvajalci –, to zelo dobro vedo. Pogled odločevalcev pa v tem smislu ostaja vse preveč zamegljen. Ni namreč dovolj, če v javnost prihajajo ciljane informacije o uspehih in dosežkih, medtem ko v resničnem kliničnem življenju ekipe nimajo več na voljo zadostnih zmogljivosti, pa naj bo to po kadrovski ali po logistični plati, za nemoteno, varno in ažurno opravljanje svojega osnovnega poslanstva.

Zato bo v konkretnem primeru v prihodnje pozornost ponovno veljalo usmeriti v aktivnosti komisije za preprečevanje korupcije, saj ta še ni končala s proučevanjem večplastnega problema pri izbiri namenskih helikopterjev za izvajanje HNMP. Problema, ki ga na koncu ne bodo zaznamovali postopkovni zdrsi pri javnem naročanju, ampak povsem po nepotrebnem še dodatno ogrožena življenja.

Simbolične fotografije: iStock

Zakaj urgentni zdravniki in reševalci dvomijo v verodostojnost postopka javnega naročila za nakup helikopterjev za izvajanje HNMP?

O dvomih in opozorilih, ki so med poletjem spremljali omenjeni postopek javnega naročila, smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali, predvsem nas je to področje zanimalo z vidika optimalne oskrbe pacientov, pri čemer pa tako urgentni zdravniki kot reševalci nizajo številne pomisleke. Spodaj dodajamo vsebinsko najbolj izstopajoče teme.

»Ne moremo pristati na to, da ministrstvo za zdravje sprejema diktat policije glede načina organizacije dela HNMP in celo glede načina izvajanja postopkov v helikopterju«

Povezava na članek

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...«

Povezava na članek

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

Povezava na članek

»V tujini niso neumni, zato imajo namenske reševalne helikopterje, ki so cenejši, hitrejši, okretnejši – pri nas pa so že sicer slabo stanje v zadnjem času z 'izboljšavo' aktivacije še dodatno poslabšali!«

Povezava na članek

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.