Javno naročanje

Trnova pot do najboljših pogojev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – izvedba reševanja življenj je pri nas po strokovni plati med najboljšimi, organizacijski okviri pa močno šepavi. Do kdaj bo še tako?

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo javnega naročila, v sklopu katerega so na ministrstvu za notranje zadeve izbrali ponudnika dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), in ga označila kot neutemeljenega. Da bi bila revizija smiselna, je ocenil senat komisije za preprečevanje korupcije (KPK); ta je v omenjenem postopku našel nepravilnosti, ki so sprožile sum o domnevno nezakoniti oddaji naročila, ta pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti. Po drugi strani pa so tako urgentni zdravniki kot reševalci pri izbranem modelu helikopterja opozorili na neoptimalne pogoje za celovito in varno oskrbo pacienta v helikopterju.

Javno naročanje

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je doslej odločala le o zadržanju sklenitve pogodbe, medtem ko bo odločanje o celotnem revizijskem zahtevku KPK glede nakupa helikopterjev za HNMP še sledilo

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnih naročil (DRK) še ni v celoti odločala o zahtevku za revizijo javnega naročila za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Sklep senata, ki so ga minuli petek objavili na spletni strani DRK, se, kot pojasnjujejo, namreč nanaša zgolj na predlog o zadržanju sklenitve pogodbe (po 19. členu zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja), medtem ko je preostali del revizijskega zahtevka še v odločanju; čas za sprejetje odločitve se izteče v 15 delovnih dneh od prejetja popolne dokumentacije.

Javno naročanje

Državna revizijska komisija ne vidi utemeljenih razlogov za ovržbo odločitve o nakupu helikopterjev za HNMP

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na državno revizijsko komisijo kot zagovornik javnega interesa pred slabima dvema tednoma – isti dan, ko je bil predviden podpis pogodbe z izbranim ponudnikom – vložila zahtevek za revizijo in razveljavitev javnega naročila za nakup dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Po oceni senata KPK namreč v konkretnem primeru »obstaja sum kršitve določb zakona o javnem naročanju, nezakonita oddaja naročila pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti.« Državna revizijska komisija (DRK) pa je danes predlog KPK zavrnila.

Javno naročanje

Izbor helikopterjev za HNMP: podpis pogodbe odložen, dvomi se vrstijo, zdaj je na potezi državna revizijska komisija

Podpis pogodbe za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki naj bi se po prvotnih napovedih ministrstva za notranje zadeve kljub vsem opozorilom in pomislekom urgentnih zdravnikov in reševalcev zgodil danes, je do nadaljnjega odložen. Razlog: komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v vlogi zagovornika javnih interesov danes vložila zahtevek za revizijo javnega naročila za nakup helikopterjev za HNMP.

Javno naročanje

HNMP in (sporni) nakup dveh namenskih helikopterjev – kaj prinaša burni začetek tedna?

Začetek tedna prinaša dva izključujoča se dogodka. Ministrstvo za notranje zadeve je kljub turbulentnemu dogajanju, povezanemu z javnim naročilom, za ponedeljek napovedalo podpis pogodbe za nakup helikopterjev, namenjenih izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa namerava v vlogi zagovornika javnega interesa vložiti zahtevek za revizijo za razveljavitev taistega postopka javnega naročila, predvidoma prav tako v ponedeljek. Bo ministrstvo počakalo s sklenitvijo pogodbe za izbrani model helikopterjev, pri čemer je bil omenjeni izbor z argumenti izvajalcev nujne medicinske pomoči s helikopterji in v helikopterjih – urgentnih zdravnikov in reševalcev – skorajda vse poletje oporekan kot vse prej kot optimalen, predvsem z vidika varne in učinkovite oskrbe pacientov? Ali pa bo, nasprotno, nakup vsemu in vsem navkljub opravljen?

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.

Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.