In to je problem, ki nas vsekakor mora skrbeti, nenazadnje zato, ker so medicinske sestre pomemben del zdravstvenega tima, ki skrbi za nego težko bolnih pacientov. Če parafraziram vprašanje zbornice zdravstvene in babiške nege, javno izpostavljeno pred dvema letoma in pol: kdo bo skrbel za bolnike, ko medicinskih sester ne bo več, ko jih ne bo dovolj, da bi lahko varno in strokovno izvajale celovit nabor storitev v sklopu zdravstvene nege, ki je ključnega pomena za okrevanje hospitaliziranega bolnika? Na te probleme je danes z odprtim pismom »Kockanje z življenji – naj zadnja medicinska sestra ugasne luč« ponovno opozoril Klemen Markeš, predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, asociacije, ki vedno znova ostaja preslišana in spregledana, kljub 3527-glavemu članstvu.

Čeprav gre za organizacije, ki bi pri določanju sistemskih okvirov za zdravstveno nego morale sodelovati, pa člani strokovnega združenja zbornici zdravstvene in babiške nege že dolgo ne zaupajo več – nenazadnje tudi zaradi nedopustnih krivic, v preteklosti povzročenih medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo: ponižanja, odvzema kompetenc za strokovno delo in izjemno slabega plačila.

O tem smo junija na zdravstvenem portalu že pisali v članku, ki ga lahko preberete na spodnji povezavi.

Krivice, ki so doletele srednje medicinske sestre, niso pozabljene. Nasprotno, vedno znova, tudi ob vsakokratnih interventnih posegih – navsezadnje tudi med epidemijo, ko so zaradi pomanjkanja kadra na »navadnih« bolnišničnih oddelkih in v enotah intenzivne terapije medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo začasno spet smele privzeti opravila, za katera sicer »niso ustrezno strokovno usposobljene« –, se pokažejo posledice nedopustnega sistemskega ukalupljanja tega kadra.

»Na medicinskih sestrah se pač da varčevati. Da se tudi narediti vse, da se v svojem poklicu ne počutijo več pomembne, zaželene, nepogrešljive. Ob spremembi plačnega sistema v javnem sektorju so namreč 'sestrski' sindikati izpogajali zelo nizke izhodiščne plačne razrede za medicinske sestre, češ da je bilo to največ, kar so lahko dosegli. Toda tisti, ki znamo primerjati primerljiva delovna mesta v javnem sektorju, vemo, da temu ni tako. Postavljena je bila zelo nizka razlika v plačilu med medicinskimi sestrami, ki, na primer, delajo v splošni ambulanti, in tistimi, ki delajo na najzahtevnejših delovnih mestih (enote intenzivne terapije, urgenca ...) – pri čemer nobenega delovnega mesta ne želimo ne podcenjevati in ne povzdigovati. Žal medicinske sestre na najzahtevnejših delovnih mestih nimajo nobene stimulativne note v plačilu, kot je to urejeno pri nosilcih zdravstvene dejavnosti, zdravnikih,« opozarja Klemen Markeš. 

Medicinske sestre s srednješolsko stopnjo izobrazbe so, tako Markeš, »preprosto oropali naziva medicinska sestra in jih porinili na raven nekakšnih pomočnikov oziroma asistentov – skratka, v nekakšno servilno osebje v zdravstveni negi.« Takrat se je to dogajalo pod okriljem edinega strokovnega združenja, medtem ko danes obstajata dve organizaciji, na eni strani zbornica, na drugi pa strokovno združenje, v katerem si prizadevajo tudi za izboljšanje statusa kadra s srednješolsko izobrazbo. Vendar ostajajo ne(u)slišani.

Veliko stvari v našem sistemu je napačnih, slabo urejenih, problem pa je v tem, kot poudarja Klemen Markeš, da, kar se tiče zdravstvene nege, o spremembah ne odloča celotna stroka, ampak le njen privilegirani del. 

»Dejstvo je, da zaposleni v zdravstveni in babiški negi nimamo priznane niti ene poklicne bolezni – pa so nekatera obolenja popolnoma tipična za naš poklic. Dejstvo je, da nas je premalo – pa še vedno zmoremo ustvarjati delovna mesta, na katerih zaposlujemo visoko izobražene kadre, ki ne opravljajo nobenega neposrednega dela ob bolniški postelji in s pacientom. O tem, kaj in kako naj bi delali, pa žal odločajo osebe, ki že več let ali celo desetletij sploh niso neposredno delale z bolniki. In ker takšne osebe očitno vse znajo in vse zmorejo, jih prijazno vabimo, naj se nam pridružijo v našem delovnem okolju – ob bolniški postelji.«

A v resnici, kot priznava in opozarja avtor odprtega pisma, te pomoči ni. »Dejstvo je, da nas je premalo, a se kljub temu zaposlenim medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo ne dovoli opravljati del in nalog, za katere so se povsem legitimno usposobile med dolgoletnim neposrednim delom z bolniki. Kljub dejstvu, da nas je premalo, se na medicinske sestre prelaga kopica administrativnega dela – čeprav imamo za ta opravila v zdravstvu drug, ustrezno usposobljen in celo cenejši kader.«

Zato se, tako Markeš, ne velja čuditi, da zaposleni v zdravstveni negi pospešeno »odhajajo na enako plačana delovna mesta izven zdravstvene nege, kjer delajo v lažjih delovnih pogojih. Delodajalci pa zelo pogosto teh zaposlenih niti ne želijo nadomeščati; če pa jih nameravajo nadomestiti, potem razpise za prosta delovna mesta objavijo tudi več kot pol leta kasneje po odhodu zaposlenega. In niso redki primeri, ko delodajalec na koncu kljub več prijavam na razpisano prosto delovno mesto ne sprejme nikogar od prijavljenih.«

In temu začaranemu krogu ni videti konca. Zdravstveni sistem je načet, razmere, ki naj bi omogočale kakovostno in varno skrb za bolnike, so vse prej kot optimalne, kadrovski primanjkljaj se povečuje skorajda na dnevni ravni.

Po drugi strani pa še vedno »vse akte, ki določajo delovne pogoje in status medicinskih sester v naši državi oblikujejo v ozkih krogih, tako rekoč skrivaj, brez možnosti, da bi pri oblikovanju sodelovala celotna stroka.« Zato Klemen Markeš javno opozarja na nujno spoštovanje razmer in razmerij v zdravstveni negi – na vseh ravneh, pri vseh odgovornih, ki odločajo o prihodnosti zdravstva, kajti le tako bo mogoče varno in kakovostno poskrbeti za bolnike. Ti potrebujejo pomoč takoj – danes pa se v bolniški sobi še vedno marsikdaj zgodi, da tudi prošnja za pomoč ostane »na čakanju«, ker jo mora medicinska sestra s srednješolsko izobrazbo, ki bi sicer lahko ukrepala takoj, posredovati diplomirani kolegici. 

Simbolične fotografije: iStock; portret Klemena Markeša: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.