Ministrstvo za zdravje, ki ga je v zadnjem desetletju vodila kopica ministrov, v preteklosti ni razpisovalo ortodontskih koncesij za izvajanje programa čeljustne in zobne ortopedije v javni mreži. V minulem mesecu pa se je vendarle začelo podpisovanje prvih koncesijskih pogodb, ki bodo omogočile, da se bodo nedopustno dolge čakalne dobe na področju ortodontije pri nas skrajšale in da bodo te specialistične storitve končno na voljo.

Razpis za nove izvajalce, v katerega je, tako kot v življenja vseh nas in tudi ali predvsem v dogajanje v zdravstvu, pred slabim letom dni posegla epidemija novega koronavirusa, se je tako vendarle odvil, čeprav spet s precejšnjim zamikom. 

Z dr. Sando Lah Kravanja, specialistko zobne in čeljustne ortopedije, sva se o tej problematiki pogovarjali že pred slabim letom dni, ko je kazalo, da bodo po dolgotrajnih prizadevanjih stomatološke oziroma ortodontske stroke in strokovnih združenj postopki za ureditev tega področja vendarle stekli – a ti so spet zastali, kajti (zobo)zdravstvo se je bilo primorano spopasti s popolno neznanko, boleznijo COVID, ki še danes polni bolnišnice in intenzivne hospitalne oddelke, pri čemer Slovenija ostaja med državami, v katerih zaradi zapletov pri tem obolenju ugasne največ življenj.

Ureditev področja ortodontije je – tako, kot številnih drugih v medicini – po izbruhu pandemije ponovno postala sekundarna tema, čakajoč na boljše čase. Nenujne (zobo)zdravstvene storitve so bile lani spomladi začasno zamrznjene, postopki, ki vplivajo na razmere za delo v tej dejavnosti, pa upočasnjeni. In kje smo danes?

Približno tri leta minevajo od takrat, ko so se slovenski ortodonti prvič odločili javno spregovoriti o pravih razlogih za nedopustno dolge čakalne dobe za otroke, ki potrebujejo ortodontsko zdravljenje, pri čemer sami, kot opozarja Sanda Lah Kravanja, nikoli niso imeli v rokah ključa za rešitev te resne težave. 

Kje so glavne sistemske anomalije?

»Zobozdravstvenega kadra je v Sloveniji dovolj, uvoz iz tujine bi bil nesmiseln – treba pa je omogočiti dovolj novih programov in zagotoviti delo domačim zdravnikom ter tako omogočiti skrajšanje čakalnih vrst. Ne gre namreč za pomanjkanje strokovnega kadra, ampak za neustrezno dodelitev programov, ki so podlaga za izvajanje ortodontskih storitev na napotnico. Če bi čakalne vrste, zaradi katerih se ustno zdravje prenekaterega malčka lahko izrazito poslabša, želeli skrajšati, bi pri nas potrebovali 40 dodatnih programov,« poudarjajo v Slovenskem ortodontskem društvu, ki ga vodi sogovornica.

»Pri nas lahko vsak zobozdravnik, ki oceni, da otrok potrebuje ortodontsko zdravljenje, napiše napotnico za specialistično obravnavo – toda delo ortodontov je omejeno s številom programov, znotraj teh programov pa še z naborom storitev in številom otrok, ki jih v sklopu programa lahko sprejmemo. Čakalne vrste so torej posledica razkoraka med številom programov, ki jih plača ZZZS, ter številom otrok, ki to zdravljenje potrebujejo. Primanjkuje približno 40 programov – sredstva zanje pa so bila vedno omejena, kajti takrat, ko bi bilo treba zagotoviti financiranje programov, se je vselej zataknilo,« opozarja dr. Lah Kravanja.

Ob tem ponovno izpostavi že znan podatek, da zobozdravniškega kadra pri nas ni premalo. »Problem ni v kadru, ampak v pomanjkanju programov – zato smo si specialisti ortodontije aktivno prizadevali za tovrstne spremembe, s katerimi bi odpravili res nedopustno dolge čakalne vrste. Odpraviti je treba razkorak med tem, kar zavarovalnica obljublja, in tem, kar zobozdravniki v resnici lahko zagotovimo.«

Ortodontska stroka se stara, nujno je razpisovanje novih specializacij ...

V času aktivnih prizadevanj za izboljšanje razmer na področju zobozdravstva (s poudarkom na ortodontski dejavnosti) se je pri nas zamenjalo pet ministrov za zdravje, z vsakim je bilo dialog treba sprožiti na novo: »Vedno znova smo ponavljali isto zgodbo, opozarjali na ključne težave in predlagali rešitve, zlasti za tista področja po Sloveniji, kjer je pomanjkanje strokovnega kadra največje in najbolj problematično.« 

Ker diplomant dentalne medicine potrebuje tri leta za dokončanje specializacije in za vrnitev iz učne ustanove na teren, kjer potem lahko zdravi otroke in mladostnike, ki potrebujejo tovrstno strokovno pomoč zaradi vseh vrst estetskih in funkcionalnih zobnih in čeljustnih nepravilnosti s snemnimi, fiksnimi in funkcionalnimi ortodontskimi aparati in opornicami, je ortodontsko društvo vztrajalo tudi pri rednih razpisih specializacij. 

Ortodontska stroka na Slovenskem se namreč stara, zato je nujno treba zagotoviti priliv novega kadra; to v praksi ne bi smelo povzročati preglavic, kajti, kot izpostavlja sogovornica: »K sreči je med diplomanti dentalne medicine zanimanje za to specializacijo veliko – na zadnjem razpisu se je za štiri razpisana mesta prijavilo kar 21 kandidatov.« 

Otrokom zagotoviti ortodonta v domačem kraju ali regiji

Ortodontsko zdravljenje je vezano na čas otrokove rasti in razvoja; za vpis v ta program otrok oziroma njegovi starši potrebujejo napotnico, ki jo izda otrokov osebni zobozdravnik. »Bistveno je, da vsakemu staršu omogočimo, da najde zdravljenje za svojega otroka v kraju oziroma v regiji, v kateri živi. Kar se tiče skrajševanja čakalnih dob, rezultati zaradi na novo odobrenih programov ne bodo vidni v letu ali dveh, ampak z zamikom. Ključnega pomena pa je, da bo zdaj možna vključitev v program pri novih izvajalcih, kar pomeni, da se bo sčasoma čakanje na ortodontske storitve vendarle skrajšalo,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si povedala dr. Sanda Lah Kravanja, ki ji je zdravniška zbornica konec minulega leta zaradi njenih prizadevanj za izboljšave na tem področju medicine podelila naziv zaslužne članice.

Sicer pa je po oceni sogovornice čakanje v ortodontiji lahko dvorezen meč, kajti »po vsakem obisku pri zobozdravniku, ko ta izda napotnico za ortodonta, morajo starši otroka takoj vpisati k ortodontu – vendar vsaka diagnoza ali nepravilnost še ne pomeni, da je z zdravljenjem treba začeti takoj. V vsakem starostnem obdobju so določene spremembe, ki zahtevajo prednostno obravnavo – so pa tudi določene nepravilnosti, pri katerih je smiselno počakati, da mlečni zobje izpadejo in da zrastejo novi. Ortodonti, seveda, v skladu s priporočili in strokovno doktrino svetujemo zgodnjo obravnavo – predvsem pri tistih nepravilnostih, pri katerih bi se pri rasti in razvoju stanje lahko poslabšalo. Zelo smo pozorni na odklone funkcij pa tudi na določene razvade, ki še dodatno poslabšujejo stanje ugriza, izgled in funkcijo zobovja.«

Težave pri odpravljanju slabih sistemskih »rešitev«

Sicer pa je po oceni predsednice ortodontskega društva slabe sistemske »rešitve«, ki jih ni malo, težko odpravljati, kajti »zdravstvena politika in sogovorniki na ministrstvu za zdravje se zelo pogosto menjajo, vse pa se začne in konča pri financiranju javnih programov. Na probleme opozarjamo vedno znova, utemeljujemo rešitve, problemi pa ostajajo in otroci rastejo«. 

Največjo težavo predstavlja dostopnost do (zobo)zdravstvenih storitev – zaradi čakalnih dob, konkretno v ortodontiji pa so najbolj problematična pravila ZZZS, po katerih ima otrok možnost za zdravljenje na podlagi napotnice, če je nepravilnost prepoznana do 16. leta starosti. »Priča smo absurdni situaciji, ko starši otroke lahko vozijo v tujino k zasebnim izvajalcem, ki zdravljenje izvajajo na podlagi napotnice in zdravljenje krije ZZZS – pri nas pa zasebni izvajalci istih storitev nimajo prav nobene možnosti, da bi otrokom lahko zagotovili enako zdravljenje na napotnico,« opozarja Sanda Lah Kravanja.

Agresivno in zavajajoče oglaševanje za čezmejno zdravljenje – problem, ki se ne premakne z mrtve točke

Takšna rešitev sicer temelji na obstoječi regulativi in evropski direktivi o čezmejnem zdravljenju zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob, pri čemer pa, tako sogovornica, še bolj bode v oči vse pogostejše agresivno in zavajajoče oglaševanje vseh (zobo)zdravstvenih storitev, ne le tistih na področju ortodontije. 

»Tudi na ta resni problem že dolgo opozarjamo vse pristojne institucije, a problem se ne premakne z mrtve točke. Videti je, da si trenutno nihče ne upa ugrizniti še v to kislo jabolko.« Zato si, kot dodaja zobozdravnica, v ortodontskem društvu prizadevajo – in pri tem apelirajo na zdrav razum odločevalcev v zdravstvu –, da bi bile zobozdravstvene storitve, vključno z ortodontskim zdravljenjem, v čim večji meri dostopne pri nas, ne v tujini – »pa ne le zato, ker bodo finančna sredstva, vplačana v zdravstveno blagajno, tako ostala doma, ampak predvsem zaradi tega, ker so, zlasti pri dolgotrajnejših ortodontskih obravnavah, poleg dostopnosti ključnega pomena tudi varnost, zanesljivost in stalnost zagotavljanja (zobo)zdravstvenih posegov.«

Vprašanje bralke zdravstvenega portala: Kako priti do ortodonta v manj kot treh letih?  

Težave na področju ortodontije zelo dobro poznajo tudi starši. Tako se je, denimo, mamica dveh dečkov, ki sta nedavno ostala brez ortodonta – dosedanji končuje z delom v praksi, nadomestnega pa ne dobijo – nedavno znašla v vse prej kot zavidljivi situaciji. 

»Zanima me, ali lahko napišete, kako priti do ortodonta v manj kot treh letih? Kličem po vsej Sloveniji, povsod imajo polno in ne sprejemajo novih pacientov, ne prej, kot čez nekaj let. Kaj naj naredim? Obrnila sem se tudi na ministrstvo, vendar še čakam na odgovor,« je zapisala v dopisu, ki ga je naslovila na Zdravstveniportal.si.

O tem bomo na portalu podrobneje pisali v prihodnjih dneh.

Portret Sande Lah Kravanja in video pogovor (oboje narejeno v času, ko nošnja zaščitnih mask ni bila obvezna): Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.