Da bi ne le ohranili ustno zdravje malčkov, ampak zanj poskrbeli že v izhodišču, takoj po rojstvu (z ozaveščanjem bodočih staršev v sklopu šole za starše pa že pred tem srečnim dogodkom) stomatologi opozarjajo na ključne stvari, ki naj bi danes in v prihodnje preprečevale težave z ustnim zdravjem otrok. Zobni karies je namreč pri malčkih še vedno zelo pogost pojav, ki v dobršni meri ostaja nezdravljen. Prav zato je prvi obisk pri zobozdravniku, ki da staršem ključna navodila glede kakovostne skrbi za ohranjanje ustnega zdravja njihovega malčka, nujen že pred otrokovim prvim rojstnim dnevom.
Ta uverturni pregled pri stomatologu predstavlja uvod v celostno zobozdravstveno obravnavo – primarno (ozaveščanje o ohranjanju ustnega zdravja, pri čemer je ključnega pomena omejitev uživanja prostega sladkorja v pijačah in v prehranskih izdelkih ter védenje o pomenu vsakodnevne izpostavljenosti fluoridom), sekundarno (redne kontrole pri zobozdravniku za pravočasno ugotavljanje začetnih karioznih lezij, ki jih potem zdravnik – ob pomoči staršev – obvladuje brez operativnega posega na zobeh) in terciarno (pri napredovalih karioznih lezijah zdravljenje za ohranitev zoba).
Dr. Rok Kosem, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo na Stomatološki kliniki ljubljanskega UKC, poudarja, da je zobno pasto treba začeti uporabljati takrat, ko malčku zraste prvi zob – seveda pa je pri tem treba uporabiti ustrezno količino zobne paste z ustrezno koncentracijo fluoridov (1000 ppm f).
Natančno ščetkanje zob dvakrat na dan je nuja, če naj zobje ostanejo zdravi – pri malčkih do drugega leta starosti na ščetko nanesemo zobno pasto v velikosti riževega zrna, pri otrocih od 2. do 6. leta starosti pa naj bona ščetki pasta v velikosti grahovega zrna.
Izzive v skrbi za ustno zdravje najmlajših je nanizal v video pogovoru za Zdravstveniportal.si, v katerem je ocenil, da je danes »ustno zdravje majhnih otrok zanesljivo bistveno boljše, kot je bilo pred desetletji, vendar ...«.
Dr. Rok Kosem, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo, Stomatološka klinika, UKC Ljubljana:
Lahko smo ponosni na zaživetje sistema predporodne zobozdravstvene vzgoje v šolah za starše, kjer poskušamo starše že v času, ko pričakujejo otroka – predvsem je to pomembno, ko gre za prvega otroka –, seznaniti s čim več pomembnimi dejavniki, ki pripomorejo k ohranjanju ustnega zdravja. Opozorila se nanašajo že na čas pred rojstvom, kajti v tem času skrb za ustno zdravje staršev hkrati pomeni tudi že skrb za ustno zdravje otrok.
Ko se otrok rodi, je treba že na začetku ustvariti zobnemu zdravju prijazne navade, kamor zanesljivo spada dobra ustna higiena dvakrat na dan, z uporabo ustrezne količine zobne paste s fluoridi v ustrezni koncentraciji. Poudarek mora biti tudi na ustrezni prehrani, kjer je na prvem mestu treba vedno omeniti pomen dojenja, kajti materino mleko v prvem obdobju življenja otroku zagotavlja idealno hrano in pijačo ter istočasno preprečuje vzpostavitev razvad, kot je, na primer, pitje sladkih tekočin po steklenički, kar je nedvoumen dejavnik tveganja za nastanek kariesa v zgodnjem otroštvu.
Vedno bolj se, v soglasju in v skladju s pediatri, opozarja na pomen omejevanja vnosa prostih sladkorjev– s hranili, predvsem pa s pijačami. To ne pripomore le k preprečevanju kariesa, ki je v svetovnem merilu najpogostejša kronična bolezen otrok, ampak tudi k preprečevanju bolezni obzobnih tkiv ter preprečevanju ali vsaj zmanjšanju tveganja za nastanek nepravilnosti v zobnih lokih in medčeljustnih odnosih – torej pri tem, kar ljudje poznajo kot ortodontske anomalije.
Skrbi za higieno, prehrano in fluoride je treba dodati čim bolj sistematično spremljanje ustnega zdravja z obdobnimi preventivnimi pregledi, ki naj bi to skrb dodatno spodbudili in s tem pripomogli k zgodnjemu odkrivanju morebitnih bolezenskih sprememb. Te je, če jih pravočasno odkrijemo, mogoče – tudi s pomočjo staršev – zaustaviti in preprečiti potrebo po kompleksnejšem zdravljenju.
Več v spodnjem videu.
S skrbjo za ustno zdravje malčkov je povezanih veliko priporočil in priporočenih nemalo zaobljub
Med njimi naj bi bila tudi zaobljuba starih staršev, ki tako radi pocrkljajo svoje vnuke – tudi s sladkarijami, za katere se zdi, da morajo biti vedno na zalogi. Toda otrok naj bi na dan s prostimi sladkorji (monosaharidi in disaharidi v pripravljenih prehranskih izdelkih skupaj z naravno prisotnimi sladkorji v medu, sirupu, sadnih sokovih) v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaužil manj kot deset odstotkov dnevne energije – po oceni Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano pa bi prej omenjeni delež morali prepoloviti, na največ pet odstotkov.
Zato otrokom do drugega leta stari starši ne bi smeli dajati ne hrane ne pijače s prostimi sladkorji, pa tudi pri starejših otrocih naj bi takšno »crkljanje« močno omejili.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
Portret Roka Kosma: Diana Zajec, simbolične fotografije: iStock
