Meningokokni meningitis pri petini preživelih povzroči težke posledice: trajno okvarjeni možgani, amputacija rok ali nog, izguba sluha. Invazivne meningokokne okužbe so med najpogostejšimi vzroki za nastanek gnojnega vnetja možganskih ovojnic pri dojenčkih do prvega leta starosti, dokaj pogoste so pri malčkih do 4. leta, pojavijo pa se lahko tudi v obdobju najstništva – do take okužbe pride, ko bakterije pridejo v kri in se posledično razširijo po vsem telesu, tudi v možgane ... Zato je pri tovrstnih okužbah nujno res takojšnje ukrepanje, kar pa ni preprosto, kajti znaki bolezni so neznačilni, zelo podobni simptomom gripe, potek bolezni pa je izjemno hiter. Pomembna je prav vsaka minuta.

Mali Anej se je prebudil z visoko telesno temperaturo (39,8 stopinj Celzija). Mamica Anja in očka Matej sta dvakrat zapored upoštevala oceno dežurne zdravnice, češ da gre za virozo, zato naj bi pomagala že svečka, a temperatura je pri malčku upadla le za kratek čas. Ko sta starša opazila spremembe na koži, sta otroka odpeljala k dežurnemu zdravniku, ki je menil, da gre za posledice povišane temperature – a tedaj sta vztrajala pri napotitvi v slovenjgraško splošno bolnišnico.

Niti viroza niti posledice povišane telesne temperature ...

Tam so zdravniki dali res vse od sebe, s helikopterjem so malega pacienta nameravali prepeljati v ljubljanski UKC, vendar helikopter zaradi slabega vremena ni mogel vzleteti, pripoveduje očka pokojnega malčka. Zato so obolelega otroka v Ljubljano odpeljali z reševalnim vozilom, v spremstvu dveh policijskih vozil – a ko sta na kliniko prispela tudi starša, ki sta se tja peljala s svojim avtom, so bili, kot pove mamica, zdravniki, ki so malčka oživljali, sklonjenih glav ... Manj kot 24 ur je minilo, ko je njunemu prej zdravemu malemu korenjaku ugasnilo življenje.

Anja Lesjak in Matej Tomaš sta se svojo trpko izkušnjo odločila deliti tudi zato, da bi bilo lažje razumeti, kako okrutna bolezen je meningokokni meningitis, bolezen, pred katero se je danes mogoče tudi zaščititi – s cepljenjem. »Mislim, da noben starš ne bi okleval pri odločanju, ali otroka cepiti ali ne, če bi imel tako izkušnjo, kakršno imava midva,« je prepričana Anja Lesjak. 

In prav izpoved o tako boleči življenjski preizkušnji je pravzaprav najbolj verodostojna in prepričljiva v želji, da bi pripomore k razumevanju, kako kompleksna in potuhnjena bolezen je meningokokni meningitis. Umrljivost zaradi tega izjemno hitro napredujočega obolenja je kar 8- do 15-odstotna, medtem ko pri približno 20 odstotkih preživelih za vedno pusti za seboj hude posledice. Zato na (še vedno preveč prezrti) pomen preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in čimprejšnjega začetka zdravljenja tega usodnega obolenja opozarjajo tudi zdravniki sekcij za preventivno medicino in za primarno pediatrijo, ki delujeta v sklopu Slovenskega zdravniškega društva.

Gnojni meningitis: zelo hiter potek, velika umrljivost

Kot poudarja prim. dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Celje, invazivne meningokokne okužbe, ki jih povzroča bakterija Neisseria meningitidis, lahko prizadenejo vse starostne skupine – najpogosteje pa se pojavljajo pri otrocih, pri katerih povzročijo meningokokni meningitis in sepso.

»Pri gnojnem meningitisu, ki je najpogostejša oblika te bolezni, je potek zelo hiter, umrljivost pa velika, kljub antibiotičnemu zdravljenju,« poudarja Alenka Trop Skaza. Ob tem izpostavi, da obstaja pet tipov meningokoka oziroma bakterije Neisseria meningitidis: A, B, C, Y in W-135; v Evropi se najpogosteje pojavljata seroskupini B in C, kar med drugim potrjuje tudi pregled tovrstnih okužb v zadnjih letih.

Leta 2014 je meningokokna okužba pri nas prizadela osem oseb, leto kasneje 20, v letu 2016 je bilo obolelih sedem, naslednje leto 11, predlani 19. Lani je invazivna meningokokna okužba prizadela devet oseb, med njimi štiri otroke. 

»Lani je pri vseh otrocih bolezen povzročil meningokok skupine B, medtem ko je bil pri odraslih v štirih primerih povzročitelj meningokok skupine B, v enem primeru pa meningokok skupine C,« pojasnjuje Alenka Trop Skaza ter istočasno opozori, da se je pred tovrstnimi, nemalokrat usodnimi okužbami, pri nas mogoče zaščititi s cepljenjem.

To je sicer samoplačniško, vendar pa, kot dodaja dr. Trop Skaza, obstajajo tudi izjeme: »Sicer je res, da za temi okužbami zbolevajo predvsem majhni otroci, vendar so jim zelo izpostavljeni tudi posamezniki, ki nimajo vranice, pa tudi osebe z okvarjenim imunskim sistemom – za ti dve skupini je cepljenje pri nas na voljo brezplačno, za ostale žal še ne.« 

Čeprav je možnost za nastanek te nevarne meningokokne okužbe, ki povzroči nepredvidljivo bolezen s težko prepoznavnimi znaki, majhna, pa je njena pojavnost največja pri najmlajših, v obdobju do njihovega prvega rojstnega dneva. 

Pediatri zagovarjajo zaščito s cepljenjem

»Zato bi vsakemu staršu res iskreno priporočil, naj se odločijo za zaščito svojega dojenčka s cepljenjem proti meningokoknim okužbam, kajti varnostni profil tega cepiva je res dober. Ko se na tehtnici na eni strani znajde možnost, da je otrok po cepljenju en dan malce vročičen in nemiren, na drugi pa potencialna verjetnost, da bi ta okužba, če ne bo zaščiten s cepivom, ogrozila njegovo življenje, dileme ni. Pediatri smo zagovorniki otrok – zato bi vsa cepljenja, ki so v korist otrok, vključil v program, ki bi kril plačilo teh storitev, starši pa bi se potem sami odločili, na kakšen način želijo poskrbeti za dobro svojega otroka,« meni pediater Denis Baš, član sekcije za primarno pediatrijo, ki deluje v sklopu združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD).

Pri tej bolezni, ki jo, kot potrjuje tudi tragična zgodba slovenjgraške družine, zaznamujejo povsem neznačilni, težko prepoznavni znaki, bi lahko potegnili vzporednico tudi z zdaj aktualno epidemijo novega koronavirusa. Njen prvi val smo v Sloveniji premagali zgledno, saj smo glede na omejeno širjenje okužb med najuspešnejšimi državami. Zanimivo je, da so prijemi za preprečevanje širjenja okužb podobni tudi pri bakteriji, ki povzroča meningokokni meningitis – ključno je ohranjanje fizične razdalje in dosledna skrb za higieno rok in kašlja.

Tudi meningokoki, ki se skrivajo na sluznici nosu in žrela, se namreč prenašajo s kašljanjem in kihanjem – pa tudi s poljubljanjem. Toda kako tovrstno zaščito zapovedati malčkom v jaslih ali v vrtcu? Kako vedeti, kateri od odraslih, pri katerih se ta meningokok skriva v sluznici zgornjih dihal – in njim ne škodi, saj so »samo« prenašalci bakterije –, bi lahko sprožil nastanek invazivne meningokokne okužbe, sepse ali bakteriemije pri sicer povsem zdravem malčku, pri katerem od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do deset dni? Težko oziroma nemogoče. 

In tudi potem, ko pride bolezen (ta se praviloma pojavlja v zimskem in spomladanskem obdobju), jo je težko prepoznati – s tem nimajo težav le starši, ampak tudi zdravniki, kar prav tako potrjuje opisani primer obolelega malčka. 

Znake bolezni je težko prepoznati

»Značilni znaki se pojavijo dokaj pozno, zato je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati. Začetni simptomi so pogosto podobni kot pri gripi; začne se z nenadno povišano telesno temperaturo, pojavijo se bolečine v mišicah in glavobol – okužba pa že v nekaj urah lahko napreduje v motnje zavesti, krče ter za to bolezen značilni neiztisljiv, tako imenovani petehialni izpuščaj na koži, kar pomeni, da je prišlo do motenj v strjevanju krvi,« pojasnjuje pediater Denis Baš.

»Meningokokna okužba je nočna mora vsakega pediatra. Odvija se podobno kot veliko drugih virusnih ali bakterijskih okužb. Preprosto ni napovednega dejavnika, po katerem bi bilo nedvoumno mogoče prepoznati to nevarno bolezen. Treba je prisluhniti staršem, ki vidijo in vedo, da njihov otrok še nikoli prej ni bil tako zelo bolan. Takrat morajo zdravniku zazvoniti vsi alarmi!« opozarja zdravnik, ki ob tem pove, da se pri mladostnikih kot prvi znaki te bolezni pojavijo povišana telesna temperatura, bolečine v nogah, hladne roke in noge ter utrujenost.

Ko bolezen napreduje, jo je mogoče prepoznati po močnem glavobolu, slabosti, bruhanju, motnjah zavesti, petehialnem izpuščaju; pri majhnih otrocih se lahko pojavijo tudi vročinski krči.

Okno za pravočasno in učinkovito ukrepanje je ozko

Pri tej hudi bolezni je okno, ki omogoča pravočasno in učinkovito ukrepanje, zelo ozko. Ključna je zgodnja prepoznava, nakar je praviloma potrebno zdravljenje v bolnišnici, v enoti za intenzivno nego – z antibiotiki, ki jih pacient prejme neposredno v žilo in ki učinkujejo v 24 urah, vendar v boju proti tej trdovratni bakteriji niso vedno uspešni. Vsi, ki so bili z obolelim v stiku, pa morajo dobiti tako antibiotično zdravljenje kot zaščito s cepivom.

In prav zaradi tega obe sekciji zdravniškega društva – za preventivno medicino in za primarno pediatrijo – opozarjata na možnost pravočasnega ukrepanja ter na nujnost zgodnjega odkrivanja in zaščite s cepljenjem, ki po zagotovilih zdravnikov otrokov ne bo ogrozilo, ampak jim bo zagotovilo učinkovit ščit pred usodnim meningokokom. 

Fotografiji otrok: iStock; fotografija z dogodka in portreta: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.