»Epidemijo bomo lahko obvladali le skupaj. Ni dovolj, da ukrepe poznamo, ampak moramo v njihovo učinkovitost tudi verjeti in jih izvajati – kajti ne gre le za nas, ampak za vse, ki jih imamo radi!« je profesor Jereb ponovil zdaj že zimzeleno, a v posamičnih primerih še vedno zanikovano stalnico, od katere je odvisno, kdaj se bosta življenje in delo ponovno vrnila v vsaj kolikor toliko normalne okvire. 

Včeraj so zaradi zapletov pri bolezni, nastali po okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2, samo v UKC Ljubljana zdravili 338 pacientov (1298 po vsej Sloveniji); med temi jih je intenzivno terapijo potrebovalo 67 (skupno po Sloveniji: 205), ki so jih hospitalizirali na šestih oddelkih za intenzivno terapijo, kjer je po dosedanjih podatkih umrljivost visoka, kar 20-odstotna. Samo v UKC Ljubljana je bolezen ugasnila 165 življenj – od skupno 814 pacientov, ki so potrebovali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Ne moremo in ne smemo se sprijazniti s podatki, po katerih samo zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID v zadnjem času vsak dan umre za poln avtobus obolelih. Kot opozarjajo strokovnjaki, združeni v skupini COVID-19 sledilnik – in česar bi se moral zavedati prav vsakdo med nami – so »številke, žal, vsak dan precej podobne – človeške usode pa si niso«. Za vsako »številko« se skriva konkreten obraz, nekdo, ki je imel rad življenje in je imel bližnje, ki jih je izguba ljubljene osebe potrla – in tem podatkom ni videti konca. Nasprotno, v zadnjih dveh dneh se je krivulja hospitaliziranih ponovno začela obračati navzgor, samo včeraj je ugasnilo 51 življenj.

Bolnišnične rezerve so izčrpane!

O aktualnih razmerah je prof. dr. Matjaž Jereb spregovoril po nočnem dežurstvu in opozoril: »Sprehajamo se po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema. Kdor misli, da obravnavo lahko zagotavljamo vsem COVID in ne-COVID bolnikom, je daleč od realnosti.« Kot poudarja, število razpoložljivih bolnišničnih postelj komajda sledi aktualnim potrebam po zdravljenju v bolnišnici, težave povzroča pomanjkanje kadra, osebje je psihično in fizično izčrpano, k čemur dodatno pripomore negotovost aktualne situacije, ko število najteže bolnih, ki potrebujejo intenzivno terapijo, stalno presega številko 200. »Več kot 250 intenzivnih postelj v 13 slovenskih bolnišnicah ne moremo zagotoviti – rezerve so izčrpane.«

Zdravnik, ki vsak dan rešuje življenja COVID bolnikov z najhujšimi zapleti zaradi okužbe z novim koronavirusom, nasprotuje obširnejšemu rahljanju ukrepov v prihodnjih dneh – smiseln pa se mu zdi razmislek o odpravi tistih ukrepov, ki so neživljenjski (na primer prepoved prehajanja občinskih meja), saj v ničemer niso pripomogli k obvladovanju drugega vala epidemije. »Na splošno pa je pri zaščitnih ukrepih treba vztrajati, dokler se krivulja ne bo obrnila navzdol,« ocenjuje profesor Jereb.

Gorenjska med redkimi regijami, kjer se stanje izboljšuje

Gorenjska, ki je bila v drugem valu epidemije (z 2000 okuženimi na 100.000 prebivalcev) med najbolj obremenjenimi regijami, je zdaj ena redkih, kjer se razmere opazno izboljšujejo.

O aktualnih problemih in izzivih, ki jih narekuje drugi val epidemije, sem se pogovorila z direktorico zdravstvenega doma v Kranju, zdravnico Lili Gantar Žura, ki ostaja optimistična. 

Kot pravi, praktično ni dežurstva, ko ne bi obravnavala bolnika s COVID, vendar je dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov pravi pristop, ki zagotavlja, da ne pride do prenosa okužbe. Trenutno imajo v kranjskem zdravstvenem domu, ki je v prvem valu epidemije imelo resne težave zaradi pomanjkanja zaščitne opreme, opreme dovolj – drugače pa je s strokovnim kadrom, ki ga je izrazito primanjkovalo že pred epidemijo. A prve okrepitve so že tu ...

Sicer pa je Lili Gantar Žura opozorila na vse prej kot zanemarljive posledice epidemije na račun drugih bolezni, ki ostajajo v drugem planu: »Zdravniki se zelo bojimo, kakšne bodo posledice zdajšnje realnosti, v kateri so vse ostale bolezni v ozadju COVID infekcij. Resno je treba jemati tudi druge bolezni, ki jih ni nič manj, kot jih je bilo prej.«

V tem smislu v nobenem primeru ni upravičeno zavračanje pacientov, okuženih z novim koronavirusom, ki potrebujejo takojšnjo strokovno pomoč; če je njihova težava resna, ne morejo čakati, da bo okužba izzvenela. A vendar se v praksi dogaja tudi to.

Tako je, denimo, Ana Anđelković Žmuc, zobozdravnica, ki dela v jeseniškem zdravstvenem domu, minuli konec tedna pa je opravljala dežurstvo v Kranju, na družbenih omrežjih opisala primer pacientke, ki ji konec minulega tedna niso zagotovili obravnave, čeprav bi bila ta nujna,

V zobozdravstveno ambulanto je prišla zaskrbljena in utrujena pacientka, z izrazito oteklino in povišano telesno temperaturo (38,5 stopinj Celzija). Ker je pred kratkim prebolela korono, je povedala, da je v petek kljub omenjenim zobozdravstvenim težavam niso hoteli obravnavati ne v Ljubljani ne v Kranju. Dežurna zobozdravnica Ana Anđelković Žmuc jo je sprejela »brez razmišljanja, saj gre za nujno stanje«. Po nudenju prve pomoči sta se dogovorili, da se pacientka ponovno oglasi naslednji dan; v nedeljo je bila kot prerojena, telesna temperatura ni bila več povišana, bolečina je izginila ...

Zakaj je zobozdravnica Ana Anđelković Žmuc to svojo izkušnjo javno predstavila? »Da ne pozabimo, zakaj smo izbrali ta poklic ... Diagnosticirati, zdraviti in predvsem – pomagati. Strah pred korono? Bolezni COVID ne zanikam, tudi sama sem jo prebolela. Toda zobozdravniki smo vedno bili in bomo izpostavljeni hiv, hepatitisu, virusom, bakterijam, strupenim materialom ... – in korona je le še ena v morju hujših bolezni. Na žalost pa se zdaj zdravstvo vrti okrog ene same diagnoze.«

Fotografije – ilustracija: iStock; portret Lili Gantar Žura: Diana Zajec; portret Matjaža Jereba: posnetek zaslona med novinarsko konferenco Ukom; portret Ane Anđelković Žmuc: osebni fb profil

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.