ZZZS bo projekt elektronskega bolniškega lista začel poskusno izvajati 1. septembra, na nacionalni ravni pa naj bi novost zaživela že dva meseca kasneje – toda zdravniške strokovne organizacije opozarjajo na neusklajenosti in nedorečenosti. Te utegnejo sistemski ukrep, tako kot se je v preteklosti zgodilo pri številnih drugih, v življenje pospremiti s kratkimi stiki in ovirami, ki bi načrtovano izboljšavo vsaj na začetku lahko spremenile v problem, ne v rešitev. 

Zdravniki, ki so se v imenu zdravniške zbornice in zdravniškega društva udeleževali delovnih sestankov z ZZZS, javno izpostavljajo svoje nestrinjanje tako s (pre)kratkim obdobjem poskusne uvedbe elektronskega bolniškega lista kot s predvidenim financiranjem stroškov uvedbe. Prevevajo pa jih tudi resni pomisleki glede obljubljenega zniževanja administrativnih obremenitev v ambulantah osnovnega zdravstva, kajti »obremenitve bodo vsaj v obdobju istočasne uporabe e-bolniškega lista in papirnate listine nedvomno večje«.

Zato vodstvi zdravniške zbornice in zdravniškega društva opozarjata, da zdravništvo kljub drugačnim trditvam zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sploh še ni podalo soglasja k uvedbi elektronskega bolniškega lista. Zakaj? Zato, ker zavod kljub številnim delovnim srečanjem ni upošteval predlogov, ki so jih zdravniki predstavili kot nujne in smotrnost njihove uvedbe tudi vsebinsko utemeljili.

Medtem ko ZZZS navaja, da je uvedbo elektronskega bolniškega lista doslej uskladil tako z združenjem zdravstvenih zavodov kot z zdravniškim društvom in zdravniško zbornico – zato, da bi bila funkcionalnost novega dokumenta kolikor je le mogoče prilagojena postopkom v ambulantah in komunikaciji med zdravnikom in zavarovancem –, predstavniki zdravnikov omenjeno trditev plačnika zanikajo. »Odgovorno trdimo, da nismo podali nobenega soglasja za uvedbo elektronskega bolniškega lista, zlasti ne na način, kot njegovo uvedbo zdaj načrtujejo na ZZZS,« opozarjajo člani odbora za osnovno zdravstvo, ki deluje v sklopu zdravniške zbornice.

Zato to stanovsko združenje zahteva zamik uvedbe elektronskega bolniškega lista na čas, ko bodo v projektu upoštevani tako dosedanji predlog stroke kot tudi tisti, ki se bodo pojavili v času preizkušanja te novosti – najsi gre za postopek, v sklopu katerega bo zavarovanec lahko natisnil elektronsko podpisano listino, do katere bo imel dostop na spletnem portalu ZZZS, in jo dostavil delodajalcu, pa tudi v naslednji fazi, ko bodo delodajalci bolniške liste lahko iz e-sistema pridobili sami. 

Zdravniška združenja ne verjamejo, da bi na ZZZS v samo dveh mesecih, kolikor bo trajalo testno in prehodno obdobje do uvedbe projekta po vsej Sloveniji, lahko verodostojno ocenili (ne)ustreznost nove programske rešitve, v tem času programskim hišam naročili popravke, potem ponovno preverili delovanje aplikacije, izvedli izobraževanje izvajalcev in pogodbenih partnerjih ter do 1. novembra zagotovili nemoteno delovanje sistema in uporabo elektronskega bolniškega lista.

Na ZZZS pa, nasprotno, zagotavljajo, da so v projekt vnesli vse predloge – v tolikšni meri, kolikor jim je to dopuščala veljavna zakonodaja. Po oceni vodstva zavoda naj bi zadržki strokovnih združenj izvirali iz nezadostne seznanjenosti s konkretnimi rešitvami in nepoznavanja prednosti, ki jih nove rešitve prinašajo v primerjavi s trenutnim papirnim poslovanjem.

V času testnega izvajanja projekta – to se bo odvijalo pri nekaj izbranih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki so bili pripravljeni sodelovati v pilotnem projektu – naj bi preverili organizacijske, informacijske ter poslovne rešitve in jih potem po potrebi dodelali oziroma prilagodili. Še pred nacionalno uvedbo elektronskega bolniškega lista pa se predstavniki ZZZS nameravajo uskladiti tudi z zdravniškimi asociacijami. Ker naj bi bil omenjeni projekt eden izmed pomembnih ukrepov za razbremenitev ambulant družinske medicine, ZZZS meni, da bi čimprejšnjo uvedbo elektronskega bolniškega lista morala podpreti tudi zdravniška zbornica.

In kako se na aktualni projekt ZZZS odziva sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um? Predsednik sindikata Igor Muževič pravi, da ga ne le v tem kontekstu, ampak tudi nasploh moti predvsem način komuniciranja ZZZS z javnostjo, saj da »zavod vsako novost predstavi v smislu, češ kako dobra bo za bolnike in kako bo razbremenila zdravnike – praviloma pa se je po skorajda vsaki taki napovedi zgodilo, da so bili zdravniki po uveljavitvi napovedanih ukrepov bolj obremenjeni kot prej. Zato ta retorika vzbuja izrazito negativna čustva«.

Glede na napovedi ZZZS, po katerih bo uvedba novosti tako hitro zaživela na nacionalni ravni, pa Muževič v imenu zdravnikov družinske in splošne medicine dodaja, da si »preprosto ne upamo napovedati, kakšen bo v resnici učinek elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela.«

Da je zdravnike družinske medicine treba pospešeno razbremeniti, predvsem z vidika preobsežne administracije, ki je sama sebi namen in jih duši pri delu ter jim onemogoča, da bi se dovolj celovito posvetili bolnikom, pa opozarjajo tudi nevladne organizacije in združenja bolnikov, ki (so)delujejo v sklopu nacionalne mreže nevladnih organizacij 25 X 25.

Omenjena mreža je bila ustanovljena pred sedmimi leti. Zakaj poimenovanje 25 krat 25? Društvo za zdravje srca in ožilja, ki je dalo pobudo za zaživetje te mreže in jo tudi ustanovilo, s tem imenom želi sporočiti svoj cilj, ki je obenem eden izmed ključnih ciljev generalne skupščine OZN in kasneje tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO): do leta 2025 zmanjšati umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni za 25 odstotkov. 

»Treba je zagotoviti ustrezno okolje – izboljšati pogoje za delo in zagotoviti ustrezne spodbude, kar se tiče zdajšnjih administrativnih neumnosti, ki so namenjene same sebi in, seveda, nadzoru, pa je treba omogočiti razbremenitev« je prepričan prim. Matija Cevc, ki je o omenjeni problematiki spregovoril v imenu društva za srce, ki mu predseduje, pa tudi mreže NVO 25 X 25.

Veljavna pravila, po katerih je treba k zdravniku, da dobiš bolniški list za nego otroka ali za tridnevno prebolevanje viroze, Cevc označuje kot »popolno neumnost. To je potrata časa – časa zdravnika, medicinske sestre in pacienta!« Ob tem pa primarij, ki je zaposlen na Kliničnem oddelku za žilne bolezni Interne klinike ljubljanskega UKC, opozarja, da težave družinske medicine, ki so izbruhnile kot najbolj pereče v slovenskem zdravstvu, nikakor niso osamljen primer. Na podobne težave so že opozorili tudi pediatri in ginekologi, ki delajo na primarni ravni, Matija Cevc pa dodaja: »Ne mislite, da je v bolnišnicah kaj dosti drugače – in enako se dogaja tudi z medicinskimi sestrami.« 

Tudi v bolnišnicah se spopadajo z zelo resnimi kadrovskimi težavami, kajti medicinske sestre iz kliničnega okolja bežijo na prijetnejša, manj obremenjujoča in izčrpavajoča delovna mesta – v referenčne ambulante, denimo. »Napovedujejo se resni problemi, kajti kmalu bomo morali začeti zapirati bolnišnične sobe in oddelke, ker ne bo negovalnega kadra,« še opozori primarij.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.