Malo verjetno se zdi, da bo sicer tako zelo pričakovani aneks številka dve pripomogel k umiku odpovedi zdravnikov družinske oziroma splošne medicine, ki so se za odhod – ta je zdaj zamrznjen do 15. septembra – odločili zavoljo nevzdržnih razmer. V kranjskem zdravstvenem domu, kjer je odpoved oddalo 24 zdravnikov, pa se bodo po oceni vodstva razmere za bolnike bistveno poslabšale že v primeru, če to napoved uresničijo zgolj štirje zdravniki – zato je Lili Gantar Žura danes pisala tako ministru za zdravje Alešu Šabedru kot tudi kranjskemu županu Matjažu Rakovcu.

Direktorica ZD Kranj je sicer na probleme, ki se v družinski medicini niso pojavili šele v zadnjem času, resorno ministrstvo, ki ga je tedaj vodila Zofija Mazej Kukovič, opozorila že pred 11 leti – vendar teh opozoril, kot pravi, »nihče ni jemal resno. In danes so zdravniki ogorčeni, kajti tudi tokrat njihovih opozoril in zahtev nihče ni jemal resno. Zato naj ponovim: prav nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višjega plačila! In zato ne verjamem, da bi aneks, kakršnega je pripravila in sprejela vlada, lahko pripomogel k umiku odpovedi. Zdravniki so odpovedi zamrznili prav zaradi aneksa, vendar ta ni zagotovil tega, kar so pričakovali – stoodstotnega plačila za 1895 glavarinskih količnikov.« 

In kako vladno potezo ocenjuje ena od 24 kranjskih zdravnikov, ki so dali odpoved, Tatjana Kitić Jaklič? »Sprejetje aneksa številka dve me ni pomirilo, prej bi rekla, da me je užalilo. Neštetokrat smo poudarili, da si želimo le normalnih pogojev za delo in prav nobene finančne nagrade. Zahtevali smo sprejetje in finančno priznanje strokovnega normativa in standarda, kar je osnova za to, da bi, vsaj srednjeročno, v družinsko medicino spet privabili mlade zdravnike. Dana finančna nagrada pa se res zdi kot podkupnina za pristanek na nevarno in neodgovorno delo.«

Takšen je bil tudi odziv mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki je v pogovoru za zdravstveni portal izpostavil, da je bil v dosedanjih prizadevanjih za ureditev razmer »to prvi negativni signal in veliko presenečenje, kajti vlada je sprejela zgolj eno stvar, ki pa je nihče od zdravnikov ni nikoli zahteval. Zdravniki ne zahtevamo in nočemo več denarja, ampak želimo, da se odpravijo problemi, na katere opozarjamo že leta – in vlada rešitev ne more iskati s podkupovanjem.«

Z enakim zneskom, kot ga je v aneksu namenila za nagrajevanje bolj obremenjenih zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, bi vlada po Muževičevem prepričanju lahko rešila ključni problem – in za 1895 glavarinskih količnikov zagotovila 100-odstotno financiranje, nakar stroški ambulante ne bi naraščali vse do kvote 2400 glavarinskih količnikov. 

»Vlada je sprejela temeljno ekonomsko nelogičnost,« je prepričan predsednik sindikata Praktik.um. Posledica te »rešitve« je tudi po oceni Igorja Muževiča predvidljiva: v bistvu bo vse ostalo nespremenjeno, saj delodajalci ne bodo motivirani za zaposlovanje novih zdravnikov.

Zdravstveni minister Aleš Šabeder je sicer po včerajšnji odločitvi vlade aneks številka dve, ki bo začel veljati s prvim avgustom, predstavil kot rešitev, ki naj bi po zaslugi nagrajevanja bolj obremenjenih zdravnikov in njihovih timov družinsko medicino naredila privlačnejšo za bodoče zdravnike, ko se odločajo za specializacijo. 

Vlada je z določitvijo načina nagrajevanja timov v ambulantah družinske medicine, ki presegajo z aneksom številka ena določeni normativ 1895 glavarinskih količnikov, v novem obračunskem modelu določila razrede, po katerih bodo zaposleni zaradi večjih obremenitev lahko dodatno prejeli 4- do največ 20-odstotni delež osnovne plače. 

Tako bo po ministrovi razlagi povprečni družinski zdravnik pri obremenitvi 2395 glavarinskih količnikov (trenutno povprečje v državi) prejel približno 400 evrov več, medicinska sestra bo dobila dodatnih 235 evrov, zdravstveni tehnik pa 173 evrov.

Minister Šabeder je sicer v intervjuju za Zdravstveniportal.si dogovarjanje o rešitvah na področju družinske medicine s stroko, strokovnimi združenji, sindikati in plačnikom ocenil kot »res zelo konstruktivno. Seveda nikoli ne bomo imeli enotnega mnenja, toda s pomočjo dialoga težave rešujemo – vedno več je odgovorov in vedno manj vprašanj, kar nakazuje, da smo na dobri poti.«

V izjavi po koncu včerajšnje seje vlade pa je dodal: »Verjamem, da bodo zdravniki, ki so svoje odpovedi pogojevali s spremembami znotraj sistema, zdaj odpovedi dokončno umaknili.«

Odzivi na pravkar sprejeto vsebino aneksa številka dve pa kažejo drugačno sliko. Odzivi v osnovnem zdravstvu so nedvoumni, na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa vsebine aneksa niso želeli komentirati, ker z njo uradno še niso bili seznanjeni.

Udejanjanje novega obračunskega modela bo na letni ravni zahtevalo dodatnih 11,7 milijona evrov, v tem letu, ko bo prvi obračun izveden v septembru, pa 4,8 milijonov evrov – ta denar naj bi, tako Šabeder, zagotovili iz tako imenovanih neporabljenih stalnih postavk ZZZS.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.