Sicer pa je upravni odbor ZZZS danes sprejel tudi predlog sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo predvidoma jeseni prinesel kopico novosti. Med temi velja izpostaviti podaljšanje napotnice zaradi kontrolnega pregleda, ki jo bo po novem lahko podaljšal kar specialist, h kateremu pacient hodi na ponovne oziroma kontrolne preglede. 

Pacientu se tako ne bo treba vračati k osebnemu zdravniku, da bi mu ta izdal novo napotnico za kontrolni pregled pri specialistu, prav tako ne bo zapletov zaradi poteka veljavnosti napotnice, kar posledično pomeni, da bodo tudi splošne oziroma družinske ambulante precej manj obremenjene. To je le eden od ukrepov, ki jih je ZZZS sprejel v usklajevanjih s predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine in ki naj bi pripomogli k zmanjšanju administrativnih preobremenitev zdravnikov. 

»Do zdaj smo sprejeli več kot 15 tovrstnih ukrepov. Nekatere izmed ukrepov smo že realizirali – gre zlasti za tista opravila, pri katerih strokovna intervencija zdravnika ni potrebna, na primer za povračilo potnih stroškov. Z današnjim predlogom spremembe pravil pa odpravljamo napotnice za kontrolne preglede,« pojasnjuje mag. Ana Vodičar iz direkcije ZZZS. 

Po njeni oceni bo novost imela bistvene prednosti – manj poti za zavarovance, torej na določen način tudi lažjo dostopnost do zdravstvenih storitev; za družinske zdravnike bo to pomenilo manj obiskov v ordinaciji in posledično razbremenitev; specialisti na sekundarni ravni pa ne bodo deležni dodatnih obremenitev v smislu pisanja nove napotnice, saj bodo pri stari napotnici zgolj podaljšali njeno veljavnost, ki se z zdajšnjega enega leta lahko podaljša na tri leta.

»Osnovno zdravstvo, konkretno družinska medicina, je v precej težki situaciji, saj se je nabralo kar nekaj težav, ki jih ni mogoče rešiti na enostaven način. V preteklih letih smo to področje kadrovsko nekoliko zanemarjali in številke kažejo, da imamo v Sloveniji zdravnikov družinske medicine pomembno manj kot v primerljivih državah v širšem evropskem okolju. Po drugi strani pa smo uvajali kar nekaj novih, dodatnih obveznosti, ki jih je moral prevzeti zdravnik oziroma tim družinske medicine – in to je, seveda, pomenilo tudi dodatno obremenitev,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si povedal generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj, pri čemer nas je zanimalo, kakšni bodo tudi v prihodnje ukrepi, ki naj bi izboljšali razmere v osnovnem zdravstvu.

Na ZZZS zagotavljajo, da finančna sredstva za nove time niso problem, zdaj velja počakati le še na prihod mladih zdravnikov, ki končujejo specializacijo. Pri tem pa Sušelj opozori, da bodo v sklopu razpisa za dodatne time izbrali le vloge, v katerih se za plačilo programa potegujejo resnični in ne namišljeni timi. »Zdravstveni zavodi ali koncesionarji, ki oddajo ponudbe, morajo imeti zdravnika z imenom in priimkom, ne fiktivnega.« ZZZS je tako v razpisu, ki ostaja aktualen do konca leta, za zdaj zavrnil sedem vlog, ki bodisi niso imele zagotovljenih kadrovskih zmogljivosti bodisi koncesionar ni imel ustrezne koncesije. 

Na voljo denar za 53 dodatnih timov, za zdaj prejeli le osem ustreznih vlog

Za 53 dodatnih timov bo v prihodnje na letni ravni na voljo dobrih sedem milijonov evrov – a za zdaj so se za dodatne ambulante splošne oziroma družinske medicine uspešno potegovali le v zdravstvenih domovih Črnomelj (en tim), Nova Gorica (0,40 tima), Medvode (1 tim) in Koper (2 tima), za otroški in šolski dispanzer pa v zdravstvenih domovih Ljubljana (1,77 tima) in Domžale (0,40 tima). Na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti pa bo ZZZS sklenil pogodbo še z dvema koncesionarjema za ambulanti splošne oziroma družinske medicine – v Novem mestu (1 tim) in Ljubljani (0,2 tima).

»ZZZS si iskreno prizadeva, da bi v smislu razbremenjevanja splošnih oziroma družinskih zdravnikov povečali število timov, zato zagotavljamo finančna sredstva za njihovo širitev. Prav tako želimo maksimalno poenostaviti postopke, ki jih izvajajo zdravniki, ter jih, kjer je to mogoče, prenesti na drugo zdravstveno osebje. Medicinske sestre, na primer, so odlične poznavalke sistema in bi brez težav lahko predpisovale medicinske pripomočke ali inkontinenčne materiale,« meni Sušelj. 

Iskanje rešitev za osnovno zdravstvo se odvija na različnih ravneh, med drugim se je danes iztekel rok za zbiranje predlogov (partnerjev, ki sodelujejo pri vsakoletnem oblikovanju in sprejemanju splošnega dogovora) k aneksu številka dve. Z njim naj bi zagotovili stoodstotno financiranje timov ambulant družinske medicine s 1895 glavarinskimi količniki oziroma 1383 vpisanimi pacienti.

»V Sloveniji imamo nekaj več kot 2.000.000 zavarovanih oseb, ki jim moramo zagotoviti dostopno osnovno zdravstvo, ki je temeljni element celotnega zdravstvenega sistema – za vsakega posameznika, ne glede na to, ali ta živi v mestnem ali ruralnem okolju. Moramo se zavedati, da smo v službi zavarovancev – in tudi zdravniki so v službi pacientov,« pa ob rob aktualnemu dogajanju dodaja Marjan Sušelj.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.