Zakaj je zdravnikom splošne in družinske medicine prekipelo? »Zato, ker ne verjamejo več obljubam odgovornih, ki svojih obljub še nikoli niso izpolnili. Družinska medicina je večino časa le še tekoči trak – in zdravniki na to ne bodo več pristajali. Zato zdaj zahtevajo spremembo splošnega dogovora in upoštevanje standardov in normativov – da bodo sploh lahko normalno delali. Ne bodo več pristajali na to, da jih ZZZS sili v registriranje absolutno prevelikega števila pacientov. Ne borijo se za dodatno plačilo – in niso pripravljeni sprejeti več pacientov, tudi če bi jim ponudili dodatno plačilo, kajti dovolj imajo tega, da delajo kot za tekočim trakom. Delati hočejo strokovno in pacientom prijazno. In to je vse,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si danes, dan po kar 23 prejetih odpovedih, povedala Lili Gantar Žura, direktorica Zdravstvenega doma Kranj.
Glede odzivov javnosti, zlasti na družbenih omrežjih, kjer je močno zakoreninjeno prepričanje, da je denar edini (pravi) motiv za revolt zdravnikov, ki se sicer, za zdaj resda še v blažji obliki kot v Kranju, pojavlja po vsej Sloveniji, pa Lili Gantar Žura pravi takole: »Za zdajšnjimi ukrepi se zagotovo ne skriva želja po višjem plačilu, kajti ko je prejšnji minister za zdravje Samo Fakin ponudil možnost, da zdravniki, ki bodo registrirali večje število bolnikov, za to dobijo dodatno plačilo, v zdravstvenem domu v Kranju nihče ni bil pripravljen sprejeti takšne ponudbe – zato, ker imajo zdravniki že zdaj vpisanih bistveno preveč bolnikov!«
Lili Gantar Žura:
Za zdajšnjimi ukrepi se zagotovo ne skriva želja po višjem plačilu, kajti ko je prejšnji minister za zdravje Samo Fakin ponudil možnost, da zdravniki, ki bodo registrirali večje število bolnikov, za to dobijo dodatno plačilo, v zdravstvenem domu v Kranju nihče ni bil pripravljen sprejeti takšne ponudbe – zato, ker imajo zdravniki že zdaj vpisanih bistveno preveč bolnikov!
Več v zgornjem video intervjuju, posnetem danes v ZD Kranj.
Bolniki posledično dlje čakajo na preglede, ki so vse krajši, vedno več je gledanja v računalnik, izpolnjevanja takšnih in drugačnih obrazcev, iskanja vedno novih šifer in vrst zdravstvenih storitev ... Takih in podobnih sistemskih »rešitev«, ki zdravnikom in tudi medicinskim sestram povzročajo sive lase, je malo morje – in zdi se, da je res skrajni čas za odpravo tovrstnih anomalij, ki le še dodatno slabijo delovanje sistema zdravstvenega varstva.
Minister za zdravje Aleš Šabeder se sicer v petek ni mogel pogovoriti tudi z zrevoltiranimi družinskimi zdravniki, ker so ti srečanje zaradi sporočila, ki je prišlo iz ministrovega kabineta (češ da Šabeder zavrača socialni dialog, saj da na tem pogovoru sindikalni predstavniki družinskih zdravnikov niso dobrodošli), zavrnili. A nesporazum je zdaj, kot kaže, odpravljen, kajti po oceni direktorice kranjskega zdravstvenega doma minister »spoštuje odločitev zdravnikov, saj je nastali problem razumel in ga poskuša reševati, v zavedanju, da so razmere res zelo resne«.
Zdravniki napisali seznam najnujnejših ukrepov, ki lahko preprečijo razpad sistema
Ministra Šabedra so družinski zdravniki danes seznanili z zahtevami glede takojšnjih in srednjeročnih ukrepov, ki še lahko preprečijo zlom osnovnega zdravstva.
Zdravniki pričakujejo takojšnjo izvedbo dveh ključnih ukrepov za izboljšanje pogojev za delo, ki zdaj onemogočajo izpolnjevanje temeljnega poslanstva zdravniške stroke, najsi gre za delo na več deloviščih istočasno ali za nenehno kopičenje administrativnih opravil, zaradi katerih zmanjkuje že sicer skopo odmerjenega časa, namenjenega pacientu.
Prvi ukrep je popravek splošnega dogovora za leto 2019 tako, da bo meja za prenehanje opredeljevanja pacientov 1895 glavarinskih količnikov na tim, nakar naj bi se ta meja vsako leto znižala za pet-odstotni delež, dokler ne bo dosegla 1500 količnikov, kar je strokovno določena norma. Osnovna zahteva je tudi takojšnje financiranje timov ambulant družinske medicine glede na standard in normativ stroke.
Drugi takojšnji ukrep, ki naj bi omogočil začetek razbremenjevanja družinskih zdravnikov, pa je postavitev jasne zgornje meje dnevnih in tedenskih obremenitev; odločevalci naj bi se pri tem zgledovali po rešitvah, ki veljajo pri učiteljih, vključno z določitvijo zgornje meje ur nadomeščanja na teden. Pri tem naj bi izhajali iz določb zakonov o varnosti in zdravju pri delu ter o pacientovih pravicah.
Najprej je treba sprejeti aneks k splošnemu dogovoru za leto 2019 in postaviti nedvoumne zgornje meje dnevnih in tedenskih obremenitev.
V predolgo pozabljeni družinski medicini bi bilo danes stanje bistveno drugačno, če bi odločevalci pozivom k nujnemu ukrepanju, vključno s povečanjem vpisa na obe medicinski fakulteti, prisluhnili že pred desetimi leti. Vendar se to ni zgodilo, zato smo priča zdajšnjim dogodkom, ki jih marsikdo, ki ni podrobno seznanjen z jedrom problema v tej veji medicine, obsoja, češ da takšno ravnanje ni v skladu s Hipokratovo prisego.
Vendar zdravniki z uporom – ta se kaže v že oddanih in še napovedovanih odpovedih, ki se utegnejo v kratkem kot požar razširiti po celotnem zdravstveno-domskem zemljevidu Slovenije – opozarjajo na drugo plat medalje. Na stanje, v katerem so primorani delati zdaj, ko jih je, glede na obremenitve, bistveno premalo, kar preprosto pomeni, da ne zmorejo več delovati v sklopu dovolj kakovostnih in varnih strokovnih okvirov, čeprav jih v skrbi za paciente Hipokratova prisega zavezuje prav k temu – k zagotavljanju čim boljše, čim bolj celovite oskrbe, ki mora biti v skladu s strokovnimi standardi.
Tega pa pri nas v osnovnem zdravstvu že dolgo ni. Zato družinski zdravniki ne nameravajo več nasedati obljubam, ki potem, ko politični ali finančni interes usahneta, hitro padejo v pozabo. Zdaj zahtevajo uresničitev doslej zgolj obljubljanih ukrepov – in če se bo to tudi v resnici zgodilo, so zdravniki iz kranjskega zdravstvenega doma odpovedi delovnega razmerja pripravljeni preklicati.
Zdravniki z uporom – ta se kaže v že oddanih in še napovedovanih odpovedih, ki se utegnejo v kratkem kot požar razširiti po celotnem zdravstveno-domskem zemljevidu Slovenije – opozarjajo na drugo plat medalje: na stanje, v katerem so primorani delati zdaj, ko jih je, glede na obremenitve, bistveno premalo, kar preprosto pomeni, da ne zmorejo več delovati v sklopu dovolj kakovostnih in varnih strokovnih okvirov.
Poleg takojšnjih ukrepov – sprejetja aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019 in postavitve jasne zgornje meje dnevnih in tedenskih obremenitev – pa zdravniki splošne in družinske medicine zahtevajo kar nekaj konkretnih sprememb.
V roku enega do treh mesecev:
- Zagotovitev takšnih razmer za delo, da bo družinska medicina spet postala privlačnejša za mlade zdravnike, ki se danes le še redko odločijo za to specializacijo. V tem sklopu je nujna tudi uvedba le enega popoldanskega turnusa na teden.
- Temeljita administrativna razbremenitev specialistov družinske medicine. Najprej je treba doreči nabor storitev, ki jih lahko izvajajo druge službe – na primer urejanje povračila potnih stroškov na izpostavah ZZZS ali, denimo, predpisovanje medicinskih tehničnih pripomočkov pri napotnih specialistih, medtem ko bi za nadaljnje tovrstne postopke skrbele bodisi referenčne medicinske sestre bodisi referenti ZZZS.
- Kratkotrajne bolniške staleže (do tri dni) naj bi uredili v razmerju med zaposlenim in delodajalcem, po vzoru razvitih evropskih držav, z uvedbo plačanega bolniškega staleža za akutna in kratkotrajna bolezenska stanja.
- Informacijska tehnologija, ki je ahilova peta slovenskega zdravstva in kot taka zdravnikom otežuje in zapleta njihovo delo, namesto da bi jim bila v pomoč, mora v skladu z zahtevami družinskih zdravnikov začeti slediti njihovim potrebam. Treba je zagotoviti čim bolj nemoteno delovanje informacijske tehnologije, kjer so redne prekinitve še vedno stalnica.
V roku treh do šestih mesecev:
- Prenos pristojnosti za urejanje bolniškega staleža nosečnic na izbranega ginekologa in prenos vodenja bolniških staležev, daljših od meseca dni, na specialiste medicine dela in imenovane zdravnike ZZZS. V obeh primerih izbrani osebni zdravnik lahko ostane konzultant.
- Prenos urejanja pravic, vezanih na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – uveljavljanje pravic do opredelitve in pripoznanja telesne okvare in invalidnosti – na specialiste medicine dela in na imenovane zdravnike zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer izbrani osebni zdravnik lahko ostane konzultant.
O teh zahtevah bo že jutri dopoldne tekla beseda na sestanku ministra Šabedra z novoimenovanim koordinativnim telesom za družinsko medicino, v kateri so zastopana vsa strokovna združenja in organizacije, ki delujejo v tej veji medicine.
Šabedru teden dni za ureditev razmer v družinski medicini
Ljubljana, 3. april 2019
Glavni odbor sindikata Fides, ki se je danes sestal s predstavniki družinske medicine, ministru za zdravje Alešu Šabedru daje na voljo teden dni za sprejetje ukrepov, s katerimi je nujno treba sanirati položaj, v katerem so se znašli zdravniki splošne in družinske medicine.
Družinski zdravniki pa niso edini, ki bodo v prihodnje vztrajali pri doslednem udejanjanju strokovnih standardov in normativov, ki so predpogoj za strokovno, etično, kakovostno in varno delovanje v tej stroki – in so že tako ali tako del stanovske kolektivne pogodbe in tako neodtujljiva pravica vseh slovenskih zdravnikov.
Rešitev za izhod iz sistemske stiske, ki je niso povzročili zdravniki, ampak tisti, ki so določali zakonodajne in normativne okvire za njihovo delo, morata pospešeno poiskati vlada in ministrstvo za zdravje; zdravniki so pri tem pripravljeni pomagati.
Sicer pa je vodstvo sindikata Fides odgovornim danes še sporočilo, da bodo od 1. junija dalje vsi zdravniki začeli delati v skladu z Modro knjigo standardov in normativov.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
