Edini kandidat za ministra za zdravje, ki ga je potem, ko se je dosedanji minister Samo Fakin predčasno poslovil zaradi (po uradni razlagi) opešanega zdravja, predlagal premier Marjan Šarec, so člani matičnega odbora v osmih urah dodobra izprašali. In očitno dobili zadovoljive odgovore, najsi je šlo za problematiko družinske medicine, kjer je Šabeder napovedal urgentno ukrepanje v dveh trenutno najbolj kritičnih okoljih, v Kranju in Nazarjah, ali za druge aktualije, ki v zdravstveni sferi že vse predolgo burijo duhove in onemogočajo normalen potek dela.
Aleš Šabeder se zaveda, da je prebivalcem Slovenije treba zagotoviti kakovostno in dostopno zdravstvo; prav ti atributi pa so se v zadnjem času, ko celovitih, nujnih in skrbno domišljenih sprememb ni bilo od nikoder, izgubili v prepletu nedopustno dolgih čakalnih dob in kopice težav, s katerimi se spopada sistem, ki preprosto ne more več funkcionirati na podlagi zastarelih temeljev. Rešitve, ki naj bi pripomogle k izboljšavam, pa so omejene z neživljenjskimi gabariti, ki ne omogočajo več razvoja.
Po predstavitvi kandidata za ministra za zdravje se zdi, da se Šabeder tovrstnih ovir zaveda in da jih je pripravljen nadomestiti s sodobnejšimi rešitvami, brez političnih kupčkanj in računic. Če bo to tudi v resnici naredil, z novo ekipo, ki jo še sestavlja, si ga bomo zapomnili kot ministra, ki je zdravstveni kolos potegnil iz močvirja, v katerega se je ta v zadnjih letih – na račun neukrepanja oziroma neustreznega ukrepanja – vse bolj vztrajno pogrezal. Skupaj s čakajočimi pacienti, skupaj z zaposlenimi v zdravstvu, ki, če je le mogoče, zagrizejo v nove profesionalne izzive, ti pa se jim praviloma pogosteje kot doma ponujajo drugod, medtem ko slovenski zdravstveni sistem deluje v vse bolj okrnjenih, zastarelih, ne dovolj kakovostnih in varnih okvirih.
Aleš Šabeder se zaveda, da je prebivalcem Slovenije treba zagotoviti kakovostno in dostopno zdravstvo.
Če bo to tudi v resnici naredil, z novo ekipo, ki jo še sestavlja, si ga bomo zapomnili kot ministra, ki je zdravstveni kolos potegnil iz močvirja, v katerega se je ta v zadnjih letih – na račun neukrepanja oziroma neustreznega ukrepanja – vse bolj vztrajno pogrezal.
In to je treba spremeniti. Kako? Šabeder navaja ukrepe, ki so osnovna podstat za okrepitev načetih temeljev slovenskega zdravstva; med drugim se, za razliko od predhodnikov, ne boji spregovoriti o različnih scenarijih, ki naj bi vodili v ukinitev dopolnilnega oziroma »prostovoljnega« zdravstvenega zavarovanja, pri čemer zagotavlja, da ni v povezavi z nobeno od zavarovalnic, zatorej njegovo ministrovanje na tej ravni ne bo v koliziji interesov.
Toda kako pokriti izpad teh sredstev, kje poiskati nove vire? V tej politično vedno nevšečni problematiki se zdaj nakazujejo novi Šabedrovi scenariji, najsi bo šlo za dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, za davek na alkohol, tobak in sladke pijače ali za davek za zdravstvo – vendar te rešitve še nimajo jasnih okvirov.
Ne boji se spregovoriti o različnih scenarijih, ki naj bi vodili v ukinitev dopolnilnega oziroma »prostovoljnega« zdravstvenega zavarovanja.
Ob tem zagotavlja, da ni v povezavi z nobeno od zavarovalnic, zatorej njegovo ministrovanje na tej ravni ne bo v koliziji interesov.
Sicer pa Aleš Šabeder med prednostnimi nalogami omenja skrajšanje čakalnih dob, tako kot njegov predhodnik Samo Fakin, kateremu pa jih ni uspelo prepoloviti, kar je sicer napovedoval do letošnjega septembra, saj se je prezgodaj poslovil od ministrske funkcije.
V dolgih urah »zasliševanj« in pojasnjevanj je Aleš Šabeder naštel veliko dobrega, smiselnega, tudi obetavnega, od splošnega je prešel tudi k bolj konkretnemu, najsi sta to otroška srčna kirurgija in Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki se bo morda znašel v fokusu sistemskega nadzora – ali korupcija v zdravstvu, tudi ali predvsem pri naročanju in nabavi opreme. Tu bo po njegovi oceni treba udejanjiti pobudo, ki ni nova – in končno vzpostaviti nacionalne standarde in normative, ki bodo veljali za vse zdravstvene zavode, brez izjeme.
Veliko je odprtih front, na katerih se bo Aleš Šabeder, če ga bo jutri državni zbor imenoval za ministra za zdravje – in v resnici je zelo malo verjetno, da se to tudi v resnici ne zgodilo –, moral skrbno, premišljeno in pospešeno odzvati, če si ne bo želel nakopati na glavo revolta zdravnikov, medicinskih sester, navsezadnje pa tudi bolnikov.
Veliko je odprtih front.
Nanje se bo Aleš Šabeder, če ga bo jutri državni zbor imenoval za ministra za zdravje – in v resnici je zelo malo verjetno, da se to tudi v resnici ne zgodilo –, moral skrbno, premišljeno in pospešeno odzvati, če si ne bo želel nakopati na glavo revolta zdravnikov, medicinskih sester, navsezadnje pa tudi bolnikov.
Šabeder je v kratki epizodi vodenja ljubljanskega UKC pokazal in dokazal, kako pronicljiv zna biti v proučevanju filigranskih podrobnosti področja, ki mu je bilo pred tem terra incognita. Pa bo temu kos tudi v novi vlogi?
Če bo s takim pristopom nadaljeval tudi na Štefanovi 5, je mogoče pričakovati pozitivna presenečenja. Vendar le v primeru, če mu bo v resnici uspelo premostiti politične vrtičke in ribarjenja v kalnem, tudi v medresorskih usklajevanjih in dogovarjanjih glede prednostnih ciljev v družbi, ki, resnici na ljubo, potrebuje predvsem boljšo skrb za zdravje.
Šabeder je v kratki epizodi vodenja ljubljanskega UKC pokazal in dokazal, kako pronicljiv zna biti v proučevanju filigranskih podrobnosti področja, ki mu je bilo pred tem terra incognita.
Pa bo temu kos tudi v novi vlogi?
Čeprav zadnja teza morda izzveni kot floskula, pa ni nič drugega kot (vse predolgo prezrta) resnica: celovita skrb za zdravje omogoča večjo produktivnost, ki je osnova za razvoj in napredek.
Tega si želimo vsi, vendar smo v Sloveniji v zdravstvu (v najrazličnejših vlogah) obtičali v čakalnih vrstah, kadrovskih luknjah in finančnih breznih. Skrajni čas je, da na tem področju zavlada red. Šabeder ima izjemno priložnost, da se v tem »projektu« dokaže. Po drugi strani pa je res, da bo rezultat njegovega ministrovanja, kakršenkoli že bo, ostal zapisan v analih slovenske medicine. Upajmo, da v pozitivnem smislu.
Šabeder ima izjemno priložnost, da se v tem »projektu« dokaže.
Po drugi strani pa je res, da bo rezultat njegovega ministrovanja, kakršenkoli že bo, ostal zapisan v analih slovenske medicine. Upajmo, da v pozitivnem smislu.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
Rezultati naših treh nedavnih anket
Ankete se nanašajo na odstop zdaj že bivšega ministra za zdravje Sama Fakina, na izbiro premierovega kandidata Aleša Šabedra in na učinkovitost oziroma (ne)smiselnost kratkotrajnega prevzema vodenja tega resorja s strani predsednika vlade Marjana Šarca.
Če bo Aleš Šabeder jutri imenovan za novega ministra za zdravje ...
... bomo na facebook strani zdravstvenega portala začeli z zbiranjem predlogov, pobud in zahtev naših bralcev glede najnujnejših sprememb v sferi zdravstva, ki jih bomo zdravstvenemu ministru v obliki tiskane knjige izročili po sto dnevih ministrovanja – tako, kot smo to naredili že pri Samu Fakinu.
