Slovensko zdravstvo je tako močno prežeto s težavami, ki onemogočajo normalno delovanje in ažurno, kakovostno ter varno skrb za paciente, da je ukrepanje res nujno. A v zadnjih letih posluha za skupno iskanje rešitev, takih, ki bi v praksi resnično pripomogle k modernizaciji sistemskih prijemov in k celovitem prevrednotenju že davno zastarelih metrov, finančnih, organizacijskih, kadrovskih in logističnih, za obvladovanje patologije slovenstva, za učinkovito skrajševanje čakalnih dob in za preprečevanje bega možganov, preprosto ni bilo. Bo v prihodnje kaj drugače?

Ker je bilo dogajanje v zadnjem času vse prej kot perspektivno, je Fides v imenu koordinacije zdravniških organizacij, v kateri so poleg sindikata še zdravniška zbornica, zdravniško društvo in združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, dal pobudo za srečanje z Matejem Toninom, predsednikom državnega zbora in predsednikom NSi; zdravstveni program te stranke je v resnici zelo podoben ključnim stališčem zdravniških organizacij. Kakšni so bili zaključki današnjega srečanja, na katerem je beseda tekla predvsem o najbolj aktualnih problemih, ki pa počasi, zaradi neukrepanja, postajajo že kronični?

Otroška srčna kirurgija je le razpoka, ki kaže na večje, še katastrofalnejše posledice

Koordinacija zdravniških organizacij spodbuja politiko nasploh, ne glede na njene barve in prepričanja, naj v zdravstvu uvidi ključno prioriteto, na katero se je treba osredotočiti v vseh koalicijskih dogovarjanjih. Tudi predsednik državnega zbora se strinja z ugotovitvijo, da so »spremembe nujno potrebne, če želimo, da bo slovensko zdravstvo še naprej ohranjalo in razvijalo kvaliteto, ki jo sicer ima«. 

Tovrstnih pobud je bilo sicer tudi v preteklosti že veliko, vendar so nekako vedno znova izzvenele v prazno in (p)ostale pozabljene. Toda Matej Tonin se, kot je povedal, zaveda, »da nas na področju zdravstva čaka še mnogo izzivov«. Številni med njimi so že zdaj tako akutni, da vzbujajo nadvse utemeljeno skrb pa tudi skepso, ki ni neupravičena. 

Eden takih, morda v zadnjem času najbolj odmevnih problemov je otroška srčna kirurgija. 

Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa in vodja koordinacije zdravniških organizacij, je ob dilemah, ki jih poraja dogajanje, povezano z otroško srčno kirurgijo, po končanem srečanju povedal: »Velik problem predstavljajo dogajanja v UKC Ljubljana, v zvezi z otroško srčno kirurgijo, z velikim pomanjkanjem kardiologov in intenzivistov na pediatrični kliniki. Zdi se – in to so nam potrdili tudi kolegi v ljubljanskem UKC –, da je to le razpoka, ki kaže na večje, še katastrofalnejše posledice. Zato mora politika res narediti vse, da ne bi prišlo do razpada zdravstvenega sistema, saj bi to pomenilo, da bi bilo potem tako imenovano javno zdravstvo še slabše dostopno, čakalne dobe še daljše, bolniki in tudi zdravniki pa še manj zadovoljni!«

Konrad Kuštrin:

»Politika mora res narediti vse, da ne bi prišlo do razpada zdravstvenega sistema, saj bi to pomenilo, da bi bilo potem tako imenovano javno zdravstvo še slabše dostopno, čakalne dobe še daljše, bolniki in tudi zdravniki pa še manj zadovoljni!«

Ukrepati, da zdravniki ne bodo še naprej odhajali

Predsednik državnega zbora Tonin se strinja, da nenehno poudarjanje zgolj javnega zdravstva, v katerem pa se ne dovoli ničesar, tudi nobenih sprememb, preprosto ne more pripeljati do bistvenega napredka. »Slovenija je del globalnega sveta, prav tako pa so njegov del tudi slovenski zdravniki, ki se izobražujejo v našem sistemu, vendar priložnosti iščejo tudi izven njega. Delež zdravnikov na prebivalca je izjemno nizek, pod povprečjem EU – in če zdravnikom doma ne bomo zagotovili ustreznih delovnih razmer, bodo, žal, še naprej odhajali«.

V prihodnje naj bi pri pripravi novih izhodišč in pogojev za delovanje sistema zdravniški zbornici priznali aktivnejšo vlogo – v zadnjih letih so namreč njene pobude, sicer usklajene na ravni celotnega zdravništva, spominjale na donkihotski boj z milini na veter, saj sta jih vlada ali v njenem imenu resorno ministrstvo vedno znova prezrla in raje sprejela ukrepe, ki danes v praksi povzročajo še večji kaos.

Vodstveni predstavniki zdravniških združenj so Tonina danes seznanili ne le z razsežnostjo aktualnih problemov, ampak tudi s pogledi slovenskega zdravništva na prihodnost. Kot pravi Konrad Kuštrin, zdaj od predsednika državnega zbora »pričakujemo, če se bo vključil v vlado, kakršnakoli že ta bo, da ga bomo lahko prijeli za besedo – zlasti zato, ker smo se danes prepričali, da imamo enotne poglede na razvoj zdravstva v Sloveniji«.

Matej Tonin:

»Slovenija je del globalnega sveta, prav tako pa so njegov del tudi slovenski zdravniki, ki se izobražujejo v našem sistemu, vendar priložnosti iščejo tudi izven njega; če jim doma ne bomo zagotovili ustreznih delovnih razmer, bodo, žal, še naprej odhajali.«