SDS

Na kakšen način nameravate v vaši stranki omogočiti zdravstvu, da začne delovati v normalnih okoliščinah? 

Osnovno vodilo je, da moramo potrebe ljudi postaviti v ospredje, denar mora slediti bolniku. Nemudoma je treba vzpostaviti zdravstveno mrežo na primarni in na sekundarni ravni in na novo definirati terciarno dejavnost. Izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje, se bodo enakopravno potegovali za mesto v mreži in za pogodbe z zavarovalnicami za izvajanje razpisanih programov zdravstvenih storitev.

Skrajševanje čakalnih vrst je možno le v sodelovanju z vsemi izvajalci, z vključevanjem – in ne z izključevanjem in omejevanjem pri delu. 

Trenutno veljavna zakonodaja je škodljiva in je med drugim tudi vzrok za daljšanje čakalnih vrst.

Kaj boste za boljše zdravstvo in s tem za boljše zdravje slovenstva, za bolj zdravo življenje v Sloveniji naredili najprej?

Potrebna je takojšnja izvedba ukrepov, ki bodo omogočili izvedbo vseh pregledov, preiskav in posegov pri vseh bolnikih, ki čakajo na seznamih nad dopustno dolgo čakalno dobo. Treba je takoj odpraviti škodljive določbe v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omejujejo delo zdravnikov tudi pri drugih izvajalcih. 

Nujna je takojšnja reorganizacija delovanja javnih zdravstvenih zavodov; vodstva zdravstvenih organizacij morajo postati samostojna in odgovorna tako glede poslovodenja kot glede plačne politike (plačilo po učinkovitosti). 

Za odpravo čakalnih vrst nad dopustno čakalno dobo imamo pripravljen akcijski načrt. Kratkoročno jih bomo odpravili z razveljavitvijo prepovedi dopolnilnega dela zdravnikov, objavili bomo razpis za dodatni program in zdravstvenemu osebju zagotovili plačilo za vse dodatno opravljene storitve.

Koga vidite na položaju zdravstvenega ministra/ministrice?

Na položaju zdravstvenega ministra vidimo osebo, ki ima vizijo o razvoju zdravstva, ki bo znala kompetentno in odgovorno opravljati svojo funkcijo in ki bo zdravstvo očistila kaosa ter korupcije in klientelizma. Na tem mestu mora biti oseba z visoko integriteto, ki bo znala razgraditi lobije in omrežja.

Na vrh

Stranka Alenke Bratušek

Na kakšen način nameravate v vaši stranki omogočiti zdravstvu, da začne delovati v normalnih okoliščinah? 

Zdravstvo je zapleten sistem, zato smo predvideli kombinacijo ukrepov.

Najprej bomo sprožili temeljito javno razpravo o tem, kako naj bo strukturirana košarica pravic in koliko smo državljani pripravljeni plačevati za zdravstvo. Predlagali bomo košarico, ki bi bila sestavljena iz pravic in standardov, saj lahko enako kakovost storitve dosežemo z materiali različnih standardov – in torej različnih vrednosti. S takšno košarico bi lahko nekaj prihranili, prihranjena sredstva pa namenili za krajšanje čakalnih dob. V tem procesu določanja nove košarice pravic bodo morali tesno sodelovati tudi strokovnjaki.

Dodatno bi nekaj sredstev prihranili tudi z boljšo organizacijo dela v zdravstvu, prihranjeno pa porabili za krepitev primarne ravni z več družinskimi zdravniki, da bi se ti lahko bolj posvetili bolnikom in ne bi bilo toliko napotitev k specialistom, kar pomeni tudi manj obremenjene zdravnike na višjih ravneh in dodatno skrajšanje čakalnih dob.

Bolnika bi postavili v središče vseh sprememb, denar bo sledil bolniku – in ne obratno. Ljudje plačujemo za zdravstvo, zato moramo storitev, ko jo potrebujemo, tudi dobiti. V tem prehodnem obdobju, ko bi sistem spreminjali, bodo sredstva za ureditev razmer v zdravstvu verjetno morala biti namenjena iz proračuna – in pripravljeni smo zagotoviti tudi to. Ne gre tiščati glave v pesek, kot je to delala vlada v odhajanju. Probleme v zdravstvu bo treba reševati takoj – in če se pokaže, da bo treba za to zagotoviti več denarja, bomo to tudi naredili. 

Najprej pa je seveda treba zagotoviti, da se bo denar, ki je že danes v zdravstvu, porabljal pošteno. Če smo znali rešiti državo pred bankrotom, bomo zmogli tudi to.

Kaj boste za boljše zdravstvo in s tem za boljše zdravje slovenstva, za bolj zdravo življenje v Sloveniji naredili najprej?

Predsednica stranke je že v času, ko je vodila vlado, začela reševati probleme v osnovnem zdravstvu. Njena vlada je v letu 2014 odpravila krizno znižanje cen storitev na primarni ravni in za krepitev osnovnega zdravstva namenila dodatnih 8,5 milijona evrov, še dodatnih 1,7 milijona evrov pa za krepitev ambulant. 

Iz podobnih razlogov, zaradi katerih so odpoved dali kirurgi na pediatrični kliniki, se tudi mladi zdravniki ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine; osebni zdravniki so preobremenjeni, za napore, ki jih vlagajo, pa niso primerno nagrajeni. 

Prvi ukrep bi zato moral biti povišanje plač družinskih zdravnikov; tako bi spet povečali zanimanje za to delo in za to specializacijo. Njihovo število bi se povečalo, zdravstveni domovi, ki danes večinoma poslujejo pozitivno in torej nimajo težav s pomanjkanjem sredstev, pa bi jih potem lahko tudi več zaposlili in posledično bolje razporejali delo. Zdravniki bi bili manj obremenjeni, bolje plačani in končno tudi zadovoljni, skupaj z bolniki. Res pa je, da se to ne bo zgodilo čez noč. 

Koga vidite na položaju zdravstvenega ministra/ministrice?

Ne bo dovolj samo en človek. Na ministrstvo za zdravje bo treba postaviti ekipo za krizni menedžment. Ljudi, ki so v svojem življenju že pokazali, da znajo reševati in graditi. V naslednjem mandatu moramo spraviti zdravstvo na zeleno vejo, druge priložnosti ne bo več. Tako odločno, kot smo leta 2013 državo rešili pred bankrotom in trojko, bomo zdaj uredili tudi razmere v zdravstvu.

Na vrh

Desus

Na kakšen način nameravate v vaši stranki omogočiti zdravstvu, da začne delovati v normalnih okoliščinah? 

Kljub temu, da je te dni ZZZS na podlagi finančne slike v prvih štirih mesecih napovedal, da bodo odhodki letos za 12 milijonov evrov manjši od načrtovanih, pa v DeSUS menimo, da je to še vedno bistveno premalo denarja za zdravstvo. Treba se je zavedati, da zdravstvena blagajna ni deležna direktnega državnega transferja iz državnega proračuna, tako kot je to v primeru pokojninske blagajne. 

Zato menimo, da je treba zvišati proračunski vir, ki bo namenjen zdravstvu – dvigniti bi bilo treba  prispevne stopnje, za odstotek ali dva, lahko tudi začasno, vsaj do sprejetja novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 

Ker so čakalne vrste akuten problem, bi morali nemudoma sprejeti vsaj tri konkretne ukrepe, in sicer: omogočiti zdravnikom, da opravijo več dela, če je le mogoče, v okviru javnih zdravstvenih zavodov; treba bo plačati več programov, kajti brez tega čakalnih vrst ne bo mogoče odpraviti; bolnišnicam je treba plačati vse storitve, ki jih opravijo, hkrati pa tudi zvišati ceno zdravstvenih storitev, saj so te podcenjene. 

Slovenski zdravstveni sistem bomo organizirali tako, da bo temeljil na dostopnosti zdravljenja ne glede na premoženjsko stanje posameznika, na nepridobitnem načinu izvajanja zdravstvenih storitev in na pravičnem financiranju javnega zdravstvenega varstva. 

Kaj boste za boljše zdravstvo in s tem za boljše zdravje slovenstva, za bolj zdravo življenje v Sloveniji naredili najprej?

Potrebno bo določeno povečanje sredstev tudi iz proračuna, saj so potrebe zaradi demografske slike in tudi načina življenja (vpliv stresa, na primer), novih tehnologij, zdravil vedno večje, Slovenija pa zdravstvu namenja praktično najnižji delež BDP v EU. 

Ne smemo zanemariti pravice državljanov do kakovostnega javnega zdravstva za vse, brez izjem. Nujno je treba izboljšati dostop do zdravstvenih storitev in odzivnost javnega zdravstva na potrebe pacientov. Seveda bo najprej treba skrajšati čakalne dobe, prevetriti kadrovske načrte, pridobiti večje število zdravnikov in jih tudi plačati za opravljeno delo, zagotoviti sredstva za dodatne programe. 

Ker v zdravstvenem sistemu, tudi zaradi demografije, primanjkuje okoli 200 milijonov na letni ravni, novega zakona o financiranju zdravstva pa ministrica za zdravje ni uspela pripraviti, bi bilo najbolje vsaj začasno povečati prispevno stopnjo za odstotek ali dva. Predlagali bomo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki manj premožnim prebivalcem ovira dostop do pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zaradi visokih obratovalnih stroškov zasebnih zavarovalnic predstavlja tudi zelo neučinkovito porabo zdravstvenega denarja.  

Jasno bomo definirali košarico zdravstvenih storitev, pokritih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo strokovno in vsebinsko opredeljena, zagotavljala pa bo vse potrebne zdravstvene storitve za ohranjanje in izboljšanje zdravja prebivalcev. Nadstandardne storitve se naj pokrivajo iz zasebnih sredstev.

Koga vidite na položaju zdravstvenega ministra/ministrice?

SLS

Na kakšen način nameravate v vaši stranki omogočiti zdravstvu, da začne delovati v normalnih okoliščinah? 

V SLS smo se s problemom upravljanja v zdravstvu veliko ukvarjali in s tujimi strokovnjaki ugotavljali, da se osnovni problem za dolge čakalne vrste v zdravstvu skriva v slabem upravljanju zdravstvenih ustanov in korupciji v zdravstvu. 

Tako kot vsak nogometni igralec ni nujno najboljši selektor, je tudi zdravnik ponavadi strokovnjak na svojem področju, ne pa tudi na področju upravljanja bolnišnice, zato mnoge zdravstvene ustanove v Sloveniji ne delujejo optimalno. Za uspešno vodenje so potrebna znanja iz vodenja in upravljanja, ki jih imajo menedžerji s poznavanjem ekonomije in dela z ljudmi. 

SLS je organizirala številna omizja, na katerih so domači in tuji strokovnjaki ugotavljali, da bi bila sredstva v zdravstvu bistveno bolj optimalno uporabljena, če bi z njimi upravljali po zgledu avstrijskega modela. Tam z bolnišnicami upravljajo uspešni menedžerji, ustanov pa ne gradijo ministrstva, ampak specializirana podjetja z za to kvalificiranimi strokovnjaki, ki delajo po evropsko primerljivih cenah. 

Ogromno rezerv je še pri skupni (centralizirani) nabavi materialov. 

Za začetek tako predvsem potrebujemo korenito reformo in učinkovitejše upravljanje, sicer je povečevanje sredstev za ta segment samo polnjenje vreče brez dna.

Poleg tega je potrebna reforma zdajšnjega zdravstvenega sistema, prehod iz zavodov v podjetja v javni lasti. Z reorganizacijo zdravstvenega sistema bo zdravstveno osebje izstopilo iz plačnega sistema javnih uslužbencev, na osnovi enakopravnosti vseh subjektov na trgu bomo omogočili zdravo konkurenco, vendar jo je treba strogo ločiti od privatnega zdravstva. S temi ukrepi bomo zdravstveni blagajni zagotovili dovolj sredstev, da plačila ne bodo vzrok za čakalne vrste.

Kaj boste za boljše zdravstvo in s tem za boljše zdravje slovenstva, za bolj zdravo življenje v Sloveniji naredili najprej?

Najprej bi bilo treba reorganizirati zdravstveni sistem. Ključno za boljše zdravstvo so krajše čakalne dobe in takšne razmere za delo, da slovenski zdravniki ne bodo odhajali v tujino. 

To bomo dosegli z večjo ekonomsko svobodo zdravnikov, z boljšo organiziranostjo zdravstvenega sistema, ki bo objektivno boljšim omogočila ustrezna napredovanja, z manjšo davčno obremenitvijo dela in z zagotovljenim plačilom za opravljene storitve. Glede na to, da se od njih pričakuje, da opravljajo enako delo, ne glede na to, ali delajo v mestnih središčih ali na podeželju, je treba uvesti tudi spodbude za delo na odročnih območjih oziroma izven urbanih središč. Slovensko podeželje in manjši kraji se soočajo z akutnim pomanjkanjem zdravstvenega osebja, naloga države pa je, da zaposlovanje kadra ustrezno decentralizira z določenimi ukrepi – kajti vsi državljani imajo pravico do enake kakovosti oskrbe, ne glede na to, kje živijo.  

Za zdravje prebivalstva je zelo pomembna tudi zdrava hrana in dovolj gibanja. Ena izmed ključnih prioritet je spodbujanje porabe kakovostne lokalno pridelane hrane, saj se zavedamo, da tako krepimo tudi slovensko kmetijstvo, podpiramo lokalne pridelovalce in ohranjamo obdelovanje rodovitne zemlje na podeželju. 

Koga vidite na položaju zdravstvenega ministra/ministrice?

SNS

Na kakšen način nameravate v vaši stranki omogočiti zdravstvu, da začne delovati v normalnih okoliščinah? 

Za skrajšanje čakalnih dob je potrebna popolnoma sproščena zasebna iniciativa v zdravstvu; še pred tem pa je iz sistema treba izkoreniniti globoko državo, ki iz njega krade denar in se napaja na oblasti že od leta 1960.  

Čakalne dobe so samo simptom bolezni v zdravstvu, pri zdravljenju bolezni je najprej treba odstraniti vzroke. Vzrok bolezni v našem zdravstvu pa je globoka država – za to je nešteto dokazov. Hobotnico predstavljajo številne lovke, na primer Zemljarič – Miklavčič – Keber – Zidarska udbomafija; ali pa nabavne službe  – mreža dobavljačev opreme in zdravil; skorumpirani zdravniki ali direktorji – in druge. Hobotnica, ki na tak način ropa državljane, skrbno nastavlja svoje delegate na vsa ključna mesta in še bolj skrbno preprečuje izkoreninjenje korupcije v zdravstvu. Mnogi dosedanji ministri so bili samo hlapci v vladah zgornje hobotnice.

Diagnozo torej imamo, zdaj sledi terapija: ta bo težka v enem koraku, vendar je nujna. Najprej je treba uničiti hobotnico, kajti zdravstvena reforma je možna šele po njenem uničenju, sicer je to le demagoško sprenevedanje.

Temeljna ukrepa za zdravstveno reformo (po že omenjenem uničenju hobotnice) sta še posodobitev zdravstvenega zavarovanja in reorganizacija zdravstva s spremembo zdravstvenega zakonja.

Pri nas še vedno vztrajamo pri socialističnem samoupravnem sovjetskem sistemu zdravstva – samo zato, da vzdržujemo številne vojske – državnih uradnikov, aparatčikov iz starega sistem, nepotrebnih skupnih služb in drugih zajedalcev, skorumpiranih s strani oskrbovalnih firm. Tak sistem je garancija za korupcijo. 

Da bi naredili red, je treba popolnoma sprostiti zasebno iniciativo, ji dovoliti vlaganje v zdravstvo in preprečiti vse monopole, vsi izvajalci naj bodo enakopravni. Bolnišnice, ambulante in zavodi naj postanejo stabilne in neodvisne delniške družbe oziroma gospodarske organizacije, država se mora umakniti iz lastništva javnih zavodov. Ministrstvo za zdravje lahko samo nadzira in koordinira, postavlja standarde, narekuje politike in predlaga usmeritve, nič drugega! Zdravniki, medicinske sestre in ostalo osebje lahko delo organizirajo tako, da delujejo sami, v skupinah, v zadrugah ali v večjih klinikah – in niso več državni uradniki »javnega sektorja«. 

Vse koncesije je treba takoj odpraviti. Vsak razširjeni strokovni kolegij razpiše spisek strokovno utemeljenih storitev, ki ohranjajo zdravje prebivalstva (osnovna košarica). Ta gre pod obvezno osnovno zavarovanje, ki ga sklene vsak državljan pri katerikoli zavarovalnici, s katero se lahko pogaja za ceno zavarovanja. Te osnovne storitve lahko delajo vsi zdravstveni izvajalci enakopravno in račun izstavijo zavarovalnici ali pa bolniku. 

Za dodatne storitve se vsak zavaruje sam in plača dopolnilno zavarovanje pri katerikoli zavarovalnici. Tudi za najboljše pogoje se z njimi izpogaja sam, kajti zavarovalnice tekmujejo za zavarovance, če je zavarovalništvo tržno. Storitve izven košarice, tudi storitve v terciarni ustanovi, pokriva (plača) vsak državljan sam, zdravstveni izvajalec mu na koncu izda zelo natančen račun,  s katerim gre nato v svojo zavarovalnico in ta mu denar povrne. 

Kar se tiče vprašanja zagotavljanja finančnih virov v zdravstvu, je tako: kolikor denarja, toliko muzike. Denarja v zdravstvu je premalo in kakovost zato nezadržno drsi v zlom. Opreme ni dovolj ali pa je več kot 80-odstotno amortizirana, torej zdravju nevarna. Zdravnikov nimamo dovolj, pa jih kljub temu odganjamo v tujino. Drage storitve v zdravstvu je pač treba nekako plačati, saj stanejo prav toliko kot v Avstriji ali Nemčiji. Ker imamo premalo državnega dohodka, ne moremo imeti za vse državljane »kasko« zavarovanja. Sposobni smo plačati le približno 70 odstotkov vseh teh stroškov za zdravstvo. Preostalih 30 odstotkov bodo morali državljani  dobiti z dodatnim zavarovanjem pri zavarovalnicah – po tržnih zakonih. 

Zagotovo pa ravni našega zdravstva ne bomo mogli več vzdrževati na račun nizkih plač medicinskih sester in premajhnega števila zdravnikov. 

Kaj boste za boljše zdravstvo in s tem za boljše zdravje slovenstva, za bolj zdravo življenje v Sloveniji naredili najprej?

Zelo uporaben je radikalni recept dr. Blaža Mrevljeta, s katerim bi lahko po odstranitvi starih udbomafijskih funkcionarjev, aparatčikov in drugih kriminalcev z ministrstva a zdravje in drugih ustanov v zdravstvu najhitreje prišli do pravih, dobrih rezultatov za bolnike – davkoplačevalce:

1. Nemudoma dvigniti mizerne plače predvsem medicinskim sestram in nemedicinskemu osebju.

2. Obnoviti dotrajane stavbe, prostore in opremo za boljše počutje in bivanje obolelih.

3. Izboljšati skrajno patološke in porušene človeške odnose med zaposlenimi.

4. Urediti odnose med različnimi ravnmi slovenskega zdravstva in zagotoviti kolegialno sodelovanje med vsemi zaposlenimi, za dobro počutje zaposlenih in bolnikov.

5. Na vodilna mesta postaviti odgovorne ljudi s hrbtenico, na podlagi dokazljivih strokovnih dosežkov.

6. Spodbuditi in zagotoviti mednarodno sodelovanje in aktivno vključevanje v mednarodno raziskovalno in akademsko dejavnost.

7. Zagotoviti sredstva za vzpostavitev rednega raziskovanja v medicini.

8. Postaviti slovensko zdravstvo, ne samo glavno univerzitetno bolnišnico, na zemljevid sveta.

Koga vidite na položaju zdravstvenega ministra/ministrice?

SMC

Na kakšen način nameravate v vaši stranki omogočiti zdravstvu, da začne delovati v normalnih okoliščinah? 

Slovenija je šla skozi dolgotrajno ekonomsko krizo, ki se je odrazila tudi na zdravstvenem sistemu. Kljub temu se je ta ohranil na dovolj visoki ravni, da deluje večinoma dobro. Slovensko zdravstvo bo zato v prihodnjih letih zahtevalo vpeljavo sprememb, ki bodo zdravstveni sistem naredile odpornejši za morebitne prihodnje krize in za izzive, ki jih prinašajo družbene spremembe, vključno s staranjem in novimi tehnologijami v medicini.  

Kaj boste za boljše zdravstvo in s tem za boljše zdravje slovenstva, za bolj zdravo življenje v Sloveniji naredili najprej?

Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predviden dodaten vir, ki bo nadomestil sedanje nesolidarnostno dopolnilno (ne)prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Z ukinitvijo tega in uvedbo novega prispevka, ki ga bo izvajal Zavod z zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bo za diagnostiko in zdravljenje na voljo med 40 in 50 milijonov evrov letno več. Ta sredstva zdaj porabijo zasebne zavarovalnice za svoje delovanje. 

Naš cilj je vsakoletno postopno, vendar intenzivno približevanje višini zneska, ki ga (PPP na glavo prebivalca, po pariteti kupnih moči) namenja, denimo, Avstrija, kjer pa pomemben del sredstev za delovanje bolnišnic prispevajo zvezne dežele iz lastnih proračunov. 

Koga vidite na položaju zdravstvenega ministra/ministrice?