Čakalne dobe so preplet in posledica številnih dejavnikov v zdravstvenem sistemu, najsi gre za kadrovske, organizacijske, logistične ali finančne probleme, ki jih je nujno treba sanirati, kajti čakalne vrste so pri nas, zlasti v nekaterih vejah medicine, postale tako dolge, da preprosto škodijo zdravju obolelih, saj ti na diagnostiko in zdravljenje čakajo predolgo. Zato je toliko bolj nerazumno, da politika, ki ima formalno še vedno pooblastila za ukrepanje – in ki je to možnost v določenih primerih, denimo pri nujnem sprejemanju novele zakona o zdravniški službi, tudi unovčila –, ne ukrepa, čeprav bi lahko.

Čakalne dobe je treba skrajšati, bistveno drugače, kot se je to dogajalo v zadnjih štirih letih. Da bi vlada in državni zbor lahko ukrepala, sta ocenila tako upravni odbor kot skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), potem, ko je bil letošnji priliv v zdravstveno blagajno precej višji od pričakovanega, predvsem na račun pozitivnih gibanj na trgu dela in višje gospodarske aktivnosti. Kar 35 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki se zdi zelo smiseln razlog za predlagano spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020, po katerem zdaj najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno v tem letu znaša 2.847.000.000 evrov.

Toda odgovori na pobudo za ukrepanje so odklonilni. Zakaj?

Milojka Kolar Celarc: Počakajmo do jeseni

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v odgovoru upravnemu odboru ZZZS poudarila, da ministrstvo na mesečni ravni spremlja skladnost realizacije poslovanja zavoda s sprejetim finančnim načrtom za to leto, pri čemer je bilo v prvih štirih mesecih opaziti »vidna nihanja tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, kar dodatno oteži pripravo ustrezne napovedi poslovanja«. Po oceni finančnih služb ZZZS se bodo prihodki v tem letu odhodke presegli za 35.000.000 evrov – in te službe se, resnici na ljubo, v tovrstnih ocenah tako rekoč nikoli ne zmotijo.

Toda resorno ministrstvo, ki, tako kot vlada, opravlja le še tekoče posle, želi počakati na polletno poročilo o poslovanju ZZZS in na jesensko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj. »Takrat bo omogočena priprava novih projekcij poslovanja ZZZS v letu 2018,« meni Milojka Kolar Celarc. Jasno pa je, da takšno čakanje s postopki, ki bi omogočili simbolično in nadvse dobrodošlo vračilo tega denarja zavarovancem, ne pomeni nič drugega kot to, da se letos ne bo zgodilo prav nič.

In kako odmevata apela Cerarju in Toninu?

Negativni odgovor ministrice za zdravje, ki sta ga prejela upravni odbor in skupščina ZZZS, je člane upravnega odbora spodbudil, da pozovejo predsednika državnega zbora Mateja Tonina in Mira Cerarja, predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, naj »naredita vse, kar je v njuni moči, da se takoj spremeni odlok«, saj bosta vlada in državni zbor s tem omogočila »izboljšanje dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev in nadaljnje skrajševanje čakalnih dob, ki so eden od ključnih izzivov v zdravstvu«. 

Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora zavoda, ob tem opozarja na posledice odločitve, s katerimi jih je v imenu vlade seznanilo ministrstvo za zdravje. »Vsak časovni odmik pomeni, da zavarovane osebe ne bodo mogle dodatnih zdravstvenih storitev dobiti v letu 2018, čeprav so vplačale več namenskega denarja za obvezno zdravstveno zavarovanje«.

Upravni odbor ZZZS je zaradi spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bil sprejet »sporni« odlok, vlado pozval, naj v skladu s fiskalnim pravilom čim prej predlaga spremembo odloka in tako poviša največji možni obseg izdatkov zdravstvene blagajne v tem letu. Premier naj bi ta postopek pospešil, v dobro pacientov oziroma zavarovancev.

Predsednik vlade Miro Cerar na poziv ni odgovoril. 

Matej Tonin, predsednik državnega zbora, pa poudarja, da je ugotovitev, ali so se okoliščine spremenile, v pristojnosti vlade. »Ko oziroma če bo vlada pripravila predlog sprememb odloka in ga državnemu zboru posredovala v obravnavo in sprejetje, ga bo državni zbor v skladu z zakonskimi in poslovniškimi možnostmi tudi obravnaval.«

Vlada: opravljamo le tekoče posle

Z ministrstva za zdravje pa so zdaj, ko so opozorila o zavračanju možnosti za porabo presežkov ZZZS za skrajševanje čakalnih dob prišla v javnost, sporočili, da je ministrica v pogovorih z ministrstvom za finance in ZZZS »že aprila predlagala, da bi se presežek prihodkov zdravstvene blagajne zaradi ugodnih ekonomskih razmer porabil za zdravstvene storitve in skrajševanje čakalnih vrst«. 

Zataknilo naj bi se na ministrstvu za finance, ki je odgovorno za pripravo odloka in z njim povezanih sprememb. Po pozivu Milojke Kolar Celarc, naj finančno ministrstvo »sprejme vse potrebne ukrepe, da bo ZZZS dodatna finančna sredstva lahko namenil za področja, ki jih pacienti najbolj potrebujejo«, sta, kot so sporočili z ministrstva za zdravje, »ministrstvo za finance in vlada zavzela stališče, da vlada opravlja tekoče posle«.

Poraba 35 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob in zagotavljanje varnejše, kakovostnejše, predvsem pa ažurnejše obravnave obolelih je tako onemogočena. Kot trdi odhajajoča vlada, ki še vedno ni dobila naslednice, drugačne možnosti ni. Bo to stališče, ki ne vzdrži resne presoje, obveljalo?