Čakalne dobe so resen problem slovenskega zdravstva. To vemo vsi. Tega se zavedajo na ministrstvu za zdravje, kjer so s kar nekaj gasilskimi sistemskimi ukrepi poskušali ta problem sanirati, a se iz tega ni izcimilo nič dobrega. Na to opozarja plačnik, ZZZS, ki ima zaradi višjih vplačil prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje na voljo višek sredstev, 35 milijonov evrov – konkretno kvoto, ki lahko prinese rešitev.

S tem denarjem bi bilo za slovenske bolnike mogoče narediti veliko dobrega. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da zavod s pobudo za namensko preusmeritev tega denarja v izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in v skrajševanje čakalnih dob ne uspe. Kako je to mogoče?

Če se le bežno spomnimo predvolilnih obljub široke palete političnih strank, ki so računale na vstop v državni zbor in na umestitev na vladne položaje, tega problema danes ne bi smelo biti – vse po vrsti so napovedovale ukrepe za radikalno skrajšanje čakalnih vrst. Vendar problem ostaja boleče prisoten, ponujena rešitev pa prezrta – in kot vse kaže, da bo ta denar mogoče uporabiti šele konec leta, če sploh. Kako je to mogoče? 

V mandatu vlade, ki se poslavlja, so se čakalne dobe nevzdržno podaljšale. Ima vlada v odhodu sploh pravico zavrniti takšno priložnost za izboljšanje razmer v zdravstvu? 

Kot je po današnji seji povedala predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin, se zaradi takšnega odziva ministrstva za zdravje »lahko zgodi, da teh 35 milijonov evrov letos ne bo prišlo v sistem, kar je hudo hudo narobe«. Zato se je upravni odbor odločil za ponovni apel; tokrat so ga njegovi člani naslovili na novega predsednika državnega zbora Mateja Tonina in na Mira Cerarja, predsednika vlade, ki opravlja le še tekoče posle. 

Posledično bo kaj hitro mogoče videti, kako resne so politične zaveze enega in drugega – prvega glede napovedi o reševanju zdravstvenega sistema, če bo stranka, ki jo zastopa, dobila moč, da ukrepa, drugega glede (sicer doslej že precej izničene) zaveze, po kateri naj se zdravstvu nameni prednostno spodbujanje in ukrepanje za nadaljnji razvoj.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala Tatjana Čerin, so na ministrstvu za zdravje ocenili, da velja s tako odločitvijo počakati do poročila ZZZS o polletnem poslovanju in do naslednje napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj. 

Toda posledice takšnega čakanja so jasne, opozarja generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj: »Če bomo še naprej čakali, se lahko zgodi, da bo denar za izboljšave na voljo šele decembra, namesto da bi se to zgodilo bistveno prej. Zato toliko urgenc. Zato apel politiki, naj predvolilne obljube zdaj tudi uresniči, v praksi, v konkretnem primeru. Kajti res boleče je, če vemo, da imamo denar, ki bi ga lahko preusmerili v krajšanje čakalnih dob, v programe, ki so dokazano podhranjeni, pa tega ne moremo in ne smemo narediti. V taki situaciji, ki jo politika zdaj dopušča, najkrajšo potegnejo zavarovanci.«

In kaj bi morala narediti politika? Spremeniti je treba odlok državnega zbora (odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020), ki omejuje najvišjo dovoljeno porabo sredstev tudi ZZZS-ju. S spremenjenim odlokom bi dovolili namensko porabo viška denarja, ki zdaj leži na računu zavoda za zdravstveno zavarovanje, omogočili, da denar, ki so ga v zdravstveno blagajno prispevali zavarovanci, ti dobijo nazaj – z izboljšanjem razmer za zdravljenje, z boljšo dostopnostjo do storitev, ki jih potrebujejo.