V času, ko za bolezen COVID še ni bilo ne zdravila ne cepiva – pa tudi zdaj, ko cepiva prihajajo z upočasnjenim tempom –, je bila za hospitalizirane bolnike, tiste z najtežjimi zapleti pri prebolevanju okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2, na voljo možnost zdravljenja s tako imenovanimi mezenhinskimi matičnimi celicami. Te so bile že pred pandemijo COVID v pomoč pri zdravljenju različnih vnetnih obolenj, tudi v Sloveniji – zato se je v raziskovalskih krogih začel odvijati razmislek tudi v smeri čim učinkovitejšega preprečevanja zapletov pri tej novi bolezni, ki je zahtevala izjemno visok smrtni davek med slovenskim prebivalstvom.

Vendar tovrstnih pripravkov ni bilo dovolj za vse bolnike, vzniknile so etične dileme in strokovni diskurzi – vsekakor pa je bila to iztočnica, ki je spodbudila pestro dogajanje na mednarodni raziskovalski ravni. O tem sva se pogovarjala s prof. dr. Miomirjem Kneževičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, direktorjem Educella in članom CAR-T celičnega raziskovalnega konzorcija.

Zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami pri nas ni nekaj novega – uvedli smo ga že leta 2014 in je v pomoč pri, denimo, crohnovi bolezni in številnih drugih vnetnih obolenjih. Nekaj novega pa je vloga tega zdravljenja v boju proti pandemiji novega koronavirusa, zato me zanima, kako sta se na tej ravni povezali medicina in biotehnologija.

Že na Kitajskem so ugotovili, da mezenhimske stromalne oziroma matične celice pomagajo pri regeneraciji poškodovanega tkiva. To je njihova naravna funkcija; po telesu potujejo kot neke vrste policaji, sprožajo klice na pomoč in ustvarjajo inštrukcije celotnemu okolju na področju poškodbe, kar omogoča regeneracijo tkiva in zmanjšanje vnetja. Skratka, zmanjša posledice delovanja virusa ali našega pretiranega odziva proti virusu.

Napak pa je pričakovati, da bi to lahko bilo zdravilo proti virusu. Da te celice delno delujejo protimikrobno, je bilo dokazano, vendar to ni njihova primarna funkcija, tako da mezenhimske matične celice – naše lastne ali pa tuje – v tem primeru lahko delujejo kot nekakšen mediator in sprožilec lastne obnove organizma, ki jo pacienti z zelo hudimi oblikami akutnega respiratornega stresnega sindroma potrebujejo.

Pokazalo se je – in se bo še –, da pacienti, ki prebolijo hude oblike bolezni COVID-19, po določenem času potrebujejo veliko zdravljenja in pomoči, kajti virusi povzročijo veliko poškodb. 

Virus COVID lahko človekovo telo postara za deset let – mezenhimske matične celice pa ga obnavljajo. Naše telo se hitro stara takrat, ko je izpostavljeno velikim preizkušnjam, vnetjem, poškodbam. Takrat sicer pride do množične obnove tkiv v našem telesu, ne pride pa do popolne obnove. Vsakič znova oziroma z leti pa je to težje. 

Leta 2014 nas je prof. Janez Jazbec s Pediatrične klinike poklical in vprašal, ali lahko pomagamo mlademu fantu, ki je imel hudo težavo z tako imenovano boleznijo presadka proti gostitelju. Takrat smo mezenhimske matične celice uporabljali le v raziskovalne namene, kot modele za zdravila, poskušali smo jih diferencirati v različna tkiva, nismo jih pa še uporabljali na klinični ravni. Ker pa smo imeli to tehnologijo že razvito, smo jo lahko uporabili takoj – in v roku enega meseca pomagali bolnika rešiti te bolezenske nadloge. Od takrat zdravniki v UKC Ljubljana to terapijo redno izvajajo, mi pa jim pripravimo celice – in tako so bolniki v Sloveniji ta celični pripravek prejeli že več kot stokrat.

Te celice so se pokazale kot izjemno varne. Lani decembra so s to terapijo pomagali malčku, staremu devet mesecev, ki je zaradi okvare pljuč (kot posledice nedonošenosti) matične celice prejel že dvakrat.

Kaže se precej širok diapazon možnosti za uporabo teh celic, ki morajo biti pripravljene v skladu s farmacevtskimi standardi, pri čemer morata biti zagotovljeni varnost in sledljivost. 

Teh celic ni mogoče uporabljati v redni zdravniški praksi, kajti do danes je bilo še premalo obsežnejših kliničnih študij, poleg tega pa so te terapije drage.

Tudi pri nas je bila načrtovana klinična študija, ki naj bi vključevala predvidoma 30 pacientov. Kako je s tem?

To klinično študijo smo pripravili skupaj z našim indijskimi partnerjem. V Indiji s klinično raziskavo, ki jo tam financira država, že začenjamo. V Evropi pa jo bomo najprej prijavili agenciji za zdravila, kot to veleva zakonodaja, ki se nanaša na tako imenovano napredno zdravljenje. 

Koliko pacientom s COVID pa ste oziroma so doslej že pomagali na tak način?

Po svetu se odvija približno 60 tovrstnih študij, več 1000 bolnikov je že prejelo te celice, rezultati kliničnih raziskav še niso na voljo, ampak prvi neuradni podatki kažejo, da so te aplikacije absolutno varne in tudi dokaj učinkovite, zlasti pri zmanjševanju vnetja, tako imenovanega citokinskega viharja – pa tudi pri regeneraciji tkiva in zmanjšanju potrebe po dodajanju kisika prek ventilatorja.

Želimo si, da bi te celice uporabili tudi v Sloveniji – ko se je začela kriza zaradi pandemije, nismo imeli velike zaloge mezenhimskih matičnih celic, smo jih pa spontano ponudili v uporabo. Ker smo vedeli, da bo sledil tudi drugi val, smo pripravili 40 odmerkov. Ti čakajo na uporabo predvsem v Sloveniji, tudi zaradi regulatornih barier na ravni EU.

Torej doslej še noben slovenski pacient z boleznijo COVID ni dobil terapije z matičnimi celicami?

Po mojem védenju ne. Te celice, kolikor jih imamo, smo kadarkoli in pod kakršnimikoli pogoji pripravljeni dati za slovenske paciente. To možnost kolegom, ki delajo v medicini, ponujamo – vemo pa, da so pod velikim stresom in pritiskom zaradi soočanja s takšno množico tako hudih bolnikov, te terapije pa ne bi mogli zagotoviti vsem. Jasno je, da celotni sistem na takšno situacijo ni bil pripravljen. 

V kakšnem smislu pa bi te celice lahko dali, na primer, Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana? Kot zdravila sirote ali kako drugače? Se mogoče odvijajo pogovori z ministrstvom za zdravje in ostalimi regulatornimi organi?

Kar se tiče regulatornih organov, je te celice mogoče uporabiti takoj. Treba pa je pridobiti etični pristanek. Za bolnike, ki so v tako hudi fazi, je etični pristanek mogoče pridobiti dokaj hitro – seveda pa mora za to poskrbeti medicinska stroka. Mi pa lahko zagotovimo, da so celice pripravljene v skladu z vsemi standardi, ki jih zahteva slovenska zakonodaja.

V tujini se tovrstna praksa odvija nekoliko drugače. Kolikor vem, so nekaterim pacientom, tako v Italiji kot tudi v Srbiji, že pomagali z vašimi matičnimi celicami ...

To je bilo narejeno spontano, v začetnih fazah epidemije in bolezni COVID; za to možnost zdravljenja s celicami so se odločili, ker takšnih virov sami niso imeli. Ti odzivi so bili spontani in so bili res le enkratni. Kot majhna skupina, ki v Sloveniji deluje nekaj manj kot četrt stoletja, smo pred tem pomagali pri zdravljenju pacientov z drugimi boleznimi, predvsem ortopedskimi, pri čemer sodelujemo z UKC Ljubljana.

Prognoza za bolnike, ki prebolevajo najtežjo obliko COVID, ni dobra. Lahko nazorno orišete, kako zdravljenje z matičnimi celicami pomaga zmanjšati posledice tega obolenja oziroma olajšati prebolevanje najtežjih zapletov?

Pri bolnikih, ki so prejeli različne količine matičnih celic darovalcev, je že po dnevu in pol od prejetja prvega odmerka večina vnetnih parametrov padla. To je znak, da je citokinski vihar, močno vnetje, ki ga povzroči okužba s COVID, pod nadzorom. Posledica celotnega cikla pa je bila res omembe vredna: manj poškodb v pljučnem tkivu. Rentgenski posnetki pljuč so pokazali, da je senc na pljučih manj, kar pomeni, da je pljučnica bolj pod nadzorom. Ti pacienti so intenzivno terapijo lahko zapustili bistveno hitreje kot ostali. Potreba po dodatnem kisiku in umetnem predihavanju se je zmanjšala.

Trenutno po svetu tečejo tri večje študije, v katere je vključenih več sto pacientov in v katerih želijo popolnoma ovrednotiti prav parametre za COVID.

Naslednji pacienti, ki jim bo to zdravljenje v pomoč, pa bodo tisti, ki jim je COVID pustil posledice na srcu, na centralnem živčnem sistemu ali na ledvicah. Z novimi kliničnimi raziskavami bodo proučili, kako lahko z matičnimi celicami pomagamo tem bolnikom. Poudarek je predvsem na izboljšanju prekrvavitve, zmanjšanju obremenitve organizma s tekočino po zaslugi zmanjšanja vnetja ter na regeneraciji epitelijev in vseh poškodovanih tkiv.

To, seveda, niso čudežna zdravila. V obdobju staranja se količina matičnih celic v telesu drastično zmanjša, kar so potrdile številne raziskave. Zato velja, da je staranje tako pomanjkanje funkcionalne sposobnosti kot tudi števila matičnih celic v človekovem telesu.

Kakšna pa je vaša vizija glede prihodnosti, bližnje in nekoliko bolj oddaljene – predvsem z vidika premagovanja bolezni, povzročenih z okužbo z novim koronavirusom? 

Epidemija novega koronavirusa je izpostavila več šibkosti tradicionalnega sistema obstoječega zdravljenja pa tudi našega načina življenja. Vem, da nisem povedal nič novega in v izjavah ne želim biti pokroviteljski, vendar pa moramo vsi skupaj skromno priznati, da kaj takega nismo predvidevali.

Iskanje krivcev za to je najslabša možna izbira – iskati je treba rešitve za zmanjšanje posledic zdajšnje epidemije in se predvsem pripraviti na nove, ki bodo prišle. Spomnim se prve sars epidemije pred 15 leti – takrat sem delal v Evropski komisiji – in zdravila tamiflu kot »velikega« protivirusnega zdravila, ki potem ni izpolnilo pričakovanj. Enako velja za remdesivir ... Skratka, nimamo resnega zdravila proti virusom. Zato lahko le blažimo posledice, če pride do okužbe, in škodo, ki jo virus povzroča.

Največ lahko dosežemo s preprečevanjem hitrega širjenja koronavirusa – in tako ustvarimo pogoje za čim normalnejše in obenem tudi varno življenje, da bomo lahko potovali, otroci obiskovali šolo ... Da bodo zdravniki lahko normalno opravljali svoje delo in zdravili še druge bolnike, ne le COVID paciente. In da hematologu prof. dr. Samu Zveru in onkologom ne bo treba vpiti na pomoč, ker vidijo, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, ko bomo imeli epidemijo raka in tudi drugih bolezni.

Pokazalo pa se je tudi to, da potrebujemo druge načine zdravljenja. Tabletka? Naše telo ni sestavljeno iz tablet, ampak iz celic. Zato moramo predvsem celicam pomagati, da bodo lahko obnavljale naše telo – in potem bomo tudi mi zdravi.

Simbolične fotografije: iStock; portreti Miomirja Kneževića: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.