Na splošno velja, da pri tako imenovanem mediteranskem tipu prehrane v skrbi za zdravje in za brbončice ne moremo kaj dosti zgrešiti, kljub vsemu pa je dobro poznati odgovore na vprašanja, za katera se zdi, da nanja ni pravih odgovorov. Kako torej: verjeti ali ne verjeti opozorilom, po katerih naj bi jajca škodila zdravju srca? Odgovor je nedvoumen: vsaka tovrstna skrb je odveč.

Jajca so se, kot poudarjajo nutricionisti, gastroenterologi, internisti, kardiologi in specialisti drugih strok, na slabem glasu znašla povsem neupravičeno, pa naj to velja za bolnike s srčno-žilnimi obolenji ali s katerokoli drugo kronično boleznijo. Na napačno stran prehranskih priporočil so jih umestili zato, ker vsebujejo holesterol – vendar v resnici holesterol, ki ga zaužijemo z jajci in drugo hrano, minorno vpliva na raven holesterola v krvi. Največ tovrstnega škodljivega učinka velja pripisati prekomernemu vnosu nasičenih maščob. Sicer pa večino holesterola biosintetizira telo samo.

Jajca so v resnici dober vir beljakovin, imajo dokaj nizko energijsko vrednost, vsebujejo pa veliko pomembnih vitaminov in mineralov, zato so oziroma morajo biti del priporočene prehrane, poudarjajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je skupaj z Inštitutom za nutricionistiko in Zvezo potrošnikov Slovenije to področje proučevalo v sklopu projekta, ki naj bi spodbudil uporabo informacijske tehnologije oziroma digitalnih rešitev za pomoč sleherniku pri odločanju glede zdrave, uravnotežene prehrane.

Vpogled v prehransko sestavo živil

Tovrstna pomoč naj bi bila dobrodošla predvsem zaradi nepreglednosti ponudbe živil, ki so na trgu – v tej množici je včasih skorajda nemogoče prepoznati, katero živilo ima ugodno prehransko sestavo. V tem smislu je že nekaj časa v pomoč brezplačna aplikacija Veš, kaj ješ?, v sklopu katere je mogoče z mobilnim telefonom skenirati kodo izdelka in se tako rekoč takoj seznaniti s ključnimi podatki o izdelku, saj v današnjem vsakodnevnem vrvežu človek preprosto nima ne časa ne volje, da bi pred nakupom prebral in raztolmačil vse podatke iz drobnega tiska na embalaži.

Uravnotežena prehrana ščiti pred mnogimi obolenji

Če se nekdo prehranjuje uravnoteženo in skrbi za dovolj gibanja, ga tak način življenja pomaga varovati pred številnimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, pa tudi pred težavami, ki so povezane z nastankom teh obolenj, pa naj gre za povišani holesterol, za (pre)visok krvni tlak, nekakovosten spanec ali kaj drugega, kar tare človeka, ki je bodisi podhranjen bodisi prehranjen.

In čeprav se umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj v zadnjih treh desetletjih zmanjšuje, pa se število ljudi, ki so jim diagnosticirali katero od bolezni srca ali žilja, povečuje – seveda tudi na račun starajočega se prebivalstva, kajti delež starejših je pri nas demografsko piramido že davno prekucnil na glavo.

Tudi po postavitvi diagnoze je kakovost hrane nadvse pomembna

V tem kontekstu poglejmo še en mit, ki ga predstavlja trditev, češ da srčni bolniki, ki jemljejo zdravila, lahko ne glede na bolezen jedo vse, kar si zaželijo. Pri nekaterih srčnih obolenjih so zdravila v pomoč pri obvladovanju bolezni in preprečevanju zapletov, vendar je kakovost prehrane obolelega še kako pomembna. Nujno je ohranjanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja na priporočeni ravni, pri čemer vemo, da sta oba parametra, kadar sta povišana, v dobršni meri posledica nezdrave prehrane, pa naj bo ta preveč mastna oziroma »obogatena« z nasičenimi maščobnimi kislinami oziroma transmaščobami, presladka ali preslana, pa tudi hrane, ki je visokoenergijska in obenem »prazna«.

Absolutno je priporočljiva takšna hrana, zaradi katere se človeku s kronično boleznijo krvni tlak in holesterol ne bosta še dodatno zvišala, saj bi posledično moral jemati še več zdravil, možnih bi bilo še več neželenih učinkov na račun zdravljenja z zdravili in dodatnih zapletov pri zdravljenju. S skrbnejšim prehranjevanjem, v sklopu katerega človek pazi na atribute tiste hrane, ki varuje zdravje, pa je tovrstne težave mogoče preprečevati – in tako, denimo, tudi onemogočiti ali vsaj časovno zamakniti razvoj raka ali, denimo, demence.

Tudi (dobre) maščobe so zelo pomembne za zdravje

Ob tem pa je treba vedeti, da med priporočili za kakovostno prehrano ne drži mit, po katerem naj bi pravilna prehrana vsebovala zelo malo maščob. Ključna razlika je v kvaliteti maščob – izogibati se moramo živilom, ki vsebujejo slabe maščobe in tako imenovane transmaščobne kisline, ki najbolj vplivajo na zniževanje »dobrega« holesterola (HDL), povečujejo pa »slabi« holesterol (LDL). Transmaščobne kisline nastajajo med pripravo jedi pri visoki temperaturi in se skrivajo v praženih, pečenih in ocvrtih jedeh pa tudi v piškotih in drugih slaščicah.

In kakšne so »koristi«, ki jih ima organizem po zaslugi takšne prehrane? Koristi ni, razen morda trenutnega užitka med jedjo – posledice pa so resne: ateroskleroza, povišan krvni tlak, bolezni srca in žilja, presnovni sindrom, diabetes tipa dva ...

Po drugi strani pa mononenasičene in polinenasičene maščobe, med katere spadajo tudi omega-3 maščobne kisline, vsebujejo pa jih mastne ribe (na primer losos), avokado, oreščki, semena, olivno in repično olje, lahko varujejo zdravje srca – seveda pa je treba paziti, da v prehrani ne uporabljamo preveč maščob. Za zdravje srca je sicer ključnega pomena tudi hrana, bogata s prehranskimi vlakninami in antioksidanti.

Da bi se izognili škodljivim transmaščobam v prehrani, pa velja dolgotrajno pečenje na visoki temperaturi zamenjati s kuhanjem ali dušenjem pri čim nižji temperaturi. Gotovo jed, na primer rižoto, pa je najbolje pokapljati s kakovostnim oljem šele potem, ko je že na krožniku. Tako v olju ohranimo vse, kar koristi našemu zdravju.

Fotografije: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.