Sodobni način življenja, skupaj z okoljskim onesnaženjem in različnimi razvadami, ki se jim marsikdo težko odpove, ko se enkrat nanje navadi – pa naj gre za kajenje, za prekomerno pitje alkohola, redno poseganje po nezdravi hrani ali za pomanjkanje telesne aktivnosti –, v človeškem organizmu pušča pečat, s katerim je izrazito pogojena tudi pojavnost neozdravljivih oziroma kroničnih obolenj. Tudi raka. Za katerimkoli od onkoloških obolenj – poznamo namreč več sto različnih vrst raka – pri nas vsako leto zboli več kot 16.000 posameznikov; toliko tovrstnih diagnoz je v povprečju postavljenih na letni ravni. Kljub dobremu obvladovanju bolezenskega bremena na področju onkologije pa se zbolevnost povečuje. 

Možnosti za preprečitev ali zgodnje odkritje raka

Seveda pa je, kar se tiče omenjenega bolezenskega bremena, kljub projekcijam glede povečevanja zbolevnosti na voljo veliko možnosti. Možnosti, ki s pravočasnim odkritjem bolezenskih sprememb marsikomu lahko prihranijo kalvarijo, ki bi ji bil sicer izpostavljen med premagovanjem napredovale onkološke bolezni.

Slovenija je še vedno med redkimi evropskimi državami, v katerih uspešno delujejo vsi trije presejalni programi, namenjeni zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb na prsih, materničnem vratu ter debelem črevesju in danki – pri nas so to programi Dora, Zora in Svit.

Podobni pristopi, ki naj bi jih sčasoma prav tako vzpostavili na nacionalni ravni, bodo omogočili usmerjeno presejanje in odkrivanje raka pljuč, raka prostate in raka želodca. 

Rak želodca: prepozno odkrivanje, slaba prognoza

Kar se tiče zgodnjega odkrivanja raka na želodcu, ki je na globalni ravni peta najpogosteje diagnosticirana onkološka bolezen in četrti najpogostejši vzrok za prezgodnje umiranje zaradi raka, se pri nas že načrtuje pilotno presejanje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori ter zdravljenje te okužbe, s katerim je mogoče preprečiti nastanek tega raka. 

Doslej je v klinični praksi rak na želodcu imel izjemno slabo prognozo, zaradi (pre)pozno odkrite bolezni, o čemer veliko povedo tudi konkretne številke: leta 2020 je bila na globalni ravni ta diagnoza postavljena več kot milijonkrat, posledice tega obolenja pa so v istem letu ugasnile 800.000 življenj. Tudi pri nas je bolezensko breme raka želodca vse prej kot spodbudno: to bolezen na letni ravni v povprečju odkrijejo pri 450 Slovencih, zaradi zapletov, povezanih s to boleznijo, pa v istem obdobju ugasne 350 življenj.

Zakaj presejanje za raka želodca?

Pri nastanku raka na želodcu ima pomembno vlogo okužba z bakterijo Helicobacter pylori. V Sloveniji je z omenjeno bakterijo okužena polovica prebivalstva (v starosti do 30. leta je ta okužba prisotna v približno 20-odstotnem deležu, medtem ko je v starosti od 50 do 74 let ta delež 68-odstoten); pri približno 80 odstotkih ljudi okužba s H. pylori ne kaže nobenih znakov, medtem ko pri preostalih lahko povzroči bodisi razjedo želodca ali razjedo dvanajstnika bodisi bolečine ali tiščanje v zgornjem delu trebuha (v žlički) po jedi.

Pri tistih, ki zaradi teh težav prejmejo ustrezno zdravljenje, se zmanjšajo možnosti za nastanek razjede (ulkusa) na želodcu ali dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek napihnjenosti, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), pomanjkanja vitamina B12, pomanjkanja železa in posledične anemije, limfoma (MALT) pa tudi avtoimunske bolezni, poimenovane idiopatska trombocitopenična purpura. Z zdravljenjem težav, ki jih povzroča okužba s H. pylori, pa je mogoče preprečiti tudi nastanek raka želodca – v kar 90-odstotnem deležu.

Pojavnost raka želodca je mogoče izrazito zmanjšati tudi s sistematičnim zgodnjim odkrivanjem okužbe s Helicobacter pylori in takojšnjim začetkom zdravljenja; tovrstni presejalni program je dokazano učinkovit in večplastno najugodnejši pristop, ki naj bi vodil k zmanjševanju tega bolezenskega bremena. Da bi – podobno kot je bilo v preteklosti pri programih Zora, Dora in Svit – utrli pot presejanju za raka želodca, bodo v sklopu projekta Togas v šestih državah izvedli pilotno testiranje in zdravljenje okužbe med mladimi, starimi od 30 do 34 let. 

Pri nas je strokovni vodja pilotne raziskave, ki se bo odvijala pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), prof. dr. Bojan Tepeš. V presejalno testiranje na okužbo s H. pylori, ki ga bodo izvajali v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana, bodo vključili 6000 pacientov. Tistim, ki bodo imeli pozitivni rezultat na okužbo, bo zagotovljeno zdravljenje, s katerim se dolgoročno izrazito (do 89 odstotkov) zmanjša možnost za nastanek raka na želodcu.

Sistemski izzivi: zagotovitev pravočasne diagnostike in več strokovnega kadra

Sicer pa ob svetovnem dnevu boja proti raku (4. februar) v sklopu državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) izpostavljajo učinkovitost obstoječih presejalnih programov, po zaslugi katerih se Slovenija na tem področju uvršča med najuspešnejše starocelinske države. Podobno je tudi z dostopnostjo do sodobnih oblik zdravljenja in do zdravil, ne zmanjka pa sistemskih ovir in izzivov, med katerimi je tudi zagotavljanje celostne rehabilitacije.

Kar se tiče sistemskih izzivov, se ključni problem pri rakavih obolenjih nasploh – ne le zdaj, ko se odvija doslej najdaljša stavka zdravništva pri nas – skriva v slabi dostopnosti do pravočasne diagnostike na eni strani, na drugi strani pa v pomanjkanju strokovnega kadra za celovito obravnavo onkoloških bolnikov.

Izjemen pomen združenj bolnikov

Ker v sklopu javno-zdravstvenega sistema nekatere storitve še vedno ostajajo le stežka dostopne ali pa je nanje treba čakati nedopustno dolgo, je izjemnega pomena vloga, ki jo v skrbi za bolnike pa tudi njihove bližnje odigrajo združenja oziroma društva, v sklopu katerih je poskrbljeno tudi za tovrstno strokovno pomoč in svetovanje. 

Ta društva – slovensko združenje Europa Donna (rak dojk), Europacolon (rak trebušne slinavke, raki prebavil), Onkoman (moški raki), združenje L&L (krvni raki) in številna druga – opravljajo izjemno delo. Z zagotavljanjem psihološkega svetovanja, z omogočanjem rehabilitacije, z izmenjavo osebnih izkušenj, z medsebojno podporo, s spodbujanjem zdravega načina življenja in s tem preprečevanjem ponovnega vznika bolezni – pa tudi z zagotavljanjem podpore svojcem, ki jih bolezen bližnjega prav tako močno prizadene in nemalokrat ošibi tudi njihovo zdravje.

Simbolična fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.