Ukrepi

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Ukrepi

»Elektronski bolniški list ni zagotovilo, da bomo po uvedbi te novosti manj obremenjeni, je pa primer dobrega sodelovanja, ki bi lahko pripomogel k boljšim rezultatom,« poudarja Dušan Baraga, splošni zdravnik

»Ne morem reči, da bomo zdravniki po uvedbi elektronskega bolniškega lista bistveno manj obremenjeni, kajti vodenje bolniškega staleža ni le bolniški list, ampak celotna obravnava bolezni in boleznin, spremljanje bolnika, pošiljanje na komisijo in, seveda, zdravljenje, ki pomaga skrajšati bolniški stalež. Prav tako še ne morem potrditi, da administrativni del, ki ga ponuja aplikacija, prinaša bistveno zmanjšanje dela, saj je trenutno tako pri medicinski sestri kot pri zdravniku delo celo za nekaj minut daljše – če vse poteka brez težav,« je ob današnji uradni predstavitvi skorajšnje uvedbe elektronskega bolniškega lista za Zdravstveniportal.si povedal Dušan Baraga, ki kot zdravnik splošne medicine dela v sklopu cerkniškega zdravstvenega doma.

Ukrepi

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS: »Če finančnega načrta za leto 2020 tudi tokrat ne bi sprejeli, bi zdravstvo moralo delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah«

Najslabši scenarij, do katerega bi slovensko zdravstvo lahko pripeljala prva letošnja izredna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se ni uresničil. Ponovno neizglasovanje finančnih načrtov ZZZS za leti 2020 in 2021 bi namreč vodilo v začasno financiranje, kar pomeni, da bi zdravstveni sferi v treh mesecih namenili za približno 100.000.000 evrov manj denarja – in zdravstvo bi bilo posledično primorano delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah. Lahko si le predstavljamo, kaj bi to pomenilo z vidika zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev zavarovancem oziroma obolelim, ki že zdaj na številne preiskave in posege čakajo nedopustno dolgo, tudi zaradi pomanjkanja kadra, po drugi strani pa je, denimo, oprema v bolnišnicah v že več kot 80-odstotnemu deležu zrela za odpis.

Ukrepi

Od februarja 2020 nič več k zdravniku po bolniški list

Med novostmi, o katerih danes odloča skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je tudi uvedba elektronskega bolniškega lista. Zavarovancu potem, ko bo ozdravel, od 1. februarja 2020 dalje ne bo več treba k osebnemu zdravniku, da bi mu ta izdal potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – razen v primeru, če bo zdravnik ocenil, da je osebni pregled potreben. Po novem potrdila tudi ne bo več treba prinesti delodajalcu, saj bo ta dokument lahko prevzel po elektronski poti.

Ukrepi

Ali novosti, ki jih ZZZS predlaga na področju medicinskih pripomočkov, pomenijo manj ali več pravic za zavarovance?

Novosti, ki jih pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju medicinskih pripomočkov, v javnosti burijo duhove že pred sprejetjem. Upravičeno ali ne? Medtem ko naj bi po oceni predsednika Lekarniške zbornice Slovenije Mirana Goluba predvidene spremembe (spet) močno zmanjšale obseg pravic zavarovancev, saj naj bi se dostopnost do medicinskih pripomočkov poslabšala, pa vodstvo ZZZS Golubove navedbe zavrača kot povsem neutemeljene in zavajajoče. Zavod naj bi namreč s spremembami veljavnih aktov želel odpraviti slabosti dosedanje ureditve in izboljšati dostopnost do tovrstnih izdelkov; to naj bi med drugim potrjeval tudi podatek, da bo ZZZS na račun širitve nabora pravic do medicinskih pripomočkov v prihodnje na letni ravni namenjal skoraj deset milijonov evrov več kot doslej.

Sladkorna bolezen

Diabetes – bo naslednji 10-letni nacionalni program omogočil boljšo oskrbo sladkornih bolnikov od zdajšnjega?

Desetletni nacionalni program za obvladovanje naraščajočega bremena sladkorne bolezni se izteka, v pripravi je novi, za naslednje desetletje. In kaj ob tej prelomnici pokaže inventura doseženega?

Zobozdravstvo

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Ukrepi

Triažna fizioterapija bolniku z bolečino v hrbtu, ki zdaj trpi v nedopustno dolgih čakalnih vrstah – storitev, ki jo dobi, pa je pogosto prepozna ali povsem neustrezna – omogoča takojšnjo, kakovostno in učinkovito pomoč

Bolečine v hrbtu so med glavnimi razlogi za (dolgotrajni) bolniški stalež pa tudi za prezgodnjo invalidsko upokojitev. In z bolečino, naj bo akutna ali (sčasoma) kronična, se sreča tako rekoč vsakdo. Kaj je narobe na strokovni ravni, da takšnega stanja ni mogoče pravočasno sanirati? Razlogi so znani: kadrovski manko med zdravniki družinske medicine, ki onemogoča celovito obravnavo slehernega pacienta, in nedopustno dolgo čakanje, najsi gre za napotitev za pregled pri specialistu ali na fizioterapijo. Prenekateri bolnik fizioterapevtsko obravnavo danes dočaka šele takrat, ko so najhujše težave že mimo ali pa so se iz akutnih že spremenile v kronične. Kako to popraviti, kako spremeniti pristop, da bo ta omogočal res kakovostno, pravočasno, celovito in predvsem vsakemu bolniku prilagojeno ukrepanje? Odgovor je na dlani: uvesti je treba triažno fizioterapijo.

Ukrepi

Področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja je pred pomembnimi pretresi. In kje v tej zgodbi s(m)o zavarovanci?

Področje zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji pred pomembnimi pretresi, začenši z načrtovano ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja pa vse do nujne prevetritve v obveznem zavarovanju, ki mu je pri načrtovanju in predlaganju ukrepov politika v zadnjih letih nemalokrat poskušala pristriči krila. In kje s(m)o v tej zgodbi zavarovanci oziroma pacienti?

Ukrepi

Manjkajoči delček pri uvajanju dolgo pričakovanega elektronskega bolniškega lista – prezrto mnenje zdravniške stroke?

Uvedba elektronskega bolniškega lista bo, o tem ni dvoma, vsaj nekoliko pomagala sprazniti prenapolnjene čakalnice v ambulantah družinske medicine, poenostavitev postopkov bo zdravnikom zmanjšala breme, ki pritiska nanje po administrativni plati, zavarovancem pa bo olajšala dostop do potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Pa vendar se pri uvajanju te novosti zatika.