Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Ko se poslanci sramujejo ...

Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.

Ukrepi

Novela tobačnega zakona – vzorčni primer »mafijskega zakona«, ki je poslancem odvzel moralno integriteto. Kaj kažejo podatki, ki jih proučuje KPK?

»Gre za mafijski zakon,« so o noveli tobačnega zakona, o katerem bo 1. julija na 13. nujni seji razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo, prepričani v mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija. Člani zveze se, skupaj s koalicijo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, utemeljeno sprašujejo, kakšen adut se skriva v rokah tobačne industrije, da poslanci, ki so vložili sporni predlog zakonodajnih sprememb, vztrajajo pri svoji potezi – čeprav so bili razkrinkani že pred začetkom zakonodajnega postopka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vzela pod drobnogled sumljive okoliščine nastajanja tega protobačnoindustrijskega dokumenta, je ugodila zahtevku za dostop do informacij javnega značaja. In te razkrivajo veliko.

Skrb za čisto okolje

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.

Skrb za čisto okolje

Zakaj meritve in analize po onesnaženjih in nesrečah, kakršna se je zgodila v Podskrajniku, nikoli ne pokažejo prave slike?

Teden dni je minil od požara v proizvodnem obratu v Podskrajniku in danes naj bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli rezultate meritev produktov gorenja; z izsledki bodo javnost seznanili v začetku prihodnjega tedna. Prebivalci območja, ki ga je zajel dim, ki se je širil med požarom, pa so, razumljivo, zaskrbljeni. Je skrb upravičena? Kaj v tej in podobnih zgodbah ostaja spregledano?

Ukrepi

Franc Zalar: »Poslanci, ki so člani odbora za zdravstvo in so se podpisali pod novelo tobačnega zakona, so izgubili moralno integriteto, zato naj odstopijo!«

Poslanci, podpisani pod novelo tobačnega zakona, s katero želijo po »posvetovanjih« z lobističnimi zastopniki tobačne industrije uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov odložiti za tri leta, so danes spet imeli pogovore. Tokrat ne s tobačnimi lobiji, ampak s predstavniki civilne družbe, ki pričakujejo, da bodo poslanci to svojo »sramotno« potezo popravili, predlog zakona umaknili iz zakonodajnega postopka in omogočili zaživetje ukrepa, s katerim naj bi, kot potrjujejo dobre izkušnje držav, ki so tak pristop že uveljavile, pred marketinško ostjo tobačne industrije zaščitili predvsem mlade.

Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.

Dobro je vedeti

Kako bo požar v Podskrajniku vplival na okolje? In kako na zdravje prebivalcev?

Kakšne so ugotovitve glede varnosti in zdravja prebivalcev Podskrajnika in okoliških krajev, nad katerimi se je med požarom vil dim, ki je vseboval številne škodljive, tudi kancerogene snovi? Kaj tovrstne okoljske posledice pomenijo v vsakdanjem življenju, na primer glede uporabe vrtnin potem, ko sta bila sadje in zelenjava onesnažena z zdravju škodljivim dimom in sajami? Je mogoče z gotovostjo reči, da tamkajšnji prebivalci lahko brez strahu uživajo domače pridelke, kmetovalci pa jih prodajajo – ali pa je, nasprotno, njihova naložba v letošnji pridelek izgubljena? Kakšni so izsledki glede kakovosti zraka po požaru, kaj so pokazali vzorci vode, odvzete iz reke Rak?