Zdravila

Bo ZZZS breme vrtoglavih stroškov za inovativna zdravila in terapije, ki obolelim prinašajo novo upanje, delil s proizvajalci zdravil?

Slovenija nikakor ni edina država, ki se spopada s težavami zaradi izjemnega napredka znanosti in posledično večjimi zmožnostmi sodobne medicine pri vračanju zdravja in reševanju ter podaljševanju življenj. Nekdaj usodna obolenja so postala kronična, življenje z njimi človeka zlepa ne obsodi več na vegetiranje med štirimi stenami, ampak mu omogoča aktivno, kakovostno bivanje, primerljivo s tistim pred postavitvijo diagnoze – ali celo še boljše. Nove terapije, ki jih omogočajo najnovejša, tako imenovana inovativna, tarčna oziroma biološka zdravila, pa so dvorezen meč – povečujejo razkorak med finančno zmogljivostjo sistema in možnostmi, ki so na voljo, vendar jih ni mogoče finančno pokriti. Kako premostiti to resno težavo, kako omogočiti, da bodo tudi v prihodnje na voljo najboljše, najsodobnejše terapije?

Inovacije

Rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo 3D modela – slovenska inovacija je pacientki po amputaciji nosu zaradi kožnega raka omogočila novo življenje

Invazivni kožni rak. Diagnoza, zaradi katere je bila amputacija nosu neizogibna, je mladi, aktivni ženski postavila življenje na glavo. Dobila je estetsko protezo, vendar življenje preprosto ni moglo biti več enako. Kaj narediti? Implantacija darovanega organa ni prišla v poštev, ker bi se zaradi obveznega jemanja imunosupresivnih zdravil, ki preprečujejo, da bi organizem zavrnil »tujek«, maligna bolezen lahko ponovila. Ekipa ljubljanskega UKC s prof. dr. Urošem Golobičem Ahčanom na čelu je našla rešitev: popolna rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo tridimenzionalnega modela, nakar so novi nos, ko je bil oživčen in ožiljen, prenesli na obraz.

Ukrepi

Kako je mogoče, da je na konferenci EHFG ministrstvo za zdravje zastopala Milojka Kolar Celarc?

Na Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG), vrelišču zdravstveno-političnih idej, ki vedno znova dobivajo odraz tudi v rešitvah, sprejetih na ravni EU, je, kar se tiče zastopanosti Slovenije, že nekaj let zevala praznina. Manjkala je prisotnost slovenskega zdravstvenega ministra, ki bi udeležbo na tem dogodku lahko dobro unovčil, med njim in po njem, pogrešali smo sporočilo o dogajanju na tem področju v naši državi, medtem ko je bila, denimo, Estonija ves čas polno angažirana. Letos je drugače. Minister za zdravje Samo Fakin se konference sicer ni udeležil, je pa ministrstvo za zdravje »zastopala« njegova predhodnica, Milojka Kolar Celarc.

Varnost in kakovost

Odvzem osebnih receptov nekaterim zdravnikom – ukinitev privilegija, skrb za varnost zdravljenja ali nedopustno poseganje v stroko?

Po novem zdravniki, ki nimajo več veljavne licence, in zdravniki, ki delajo izven javnega zdravstvenega sistema – kot zasebniki, ki paciente zdravijo samoplačniško –, ne bodo imeli več možnosti za predpisovanje zdravil na recept sebi in svojim bližnjim. Zdravniška zbornica, ki se s tem ukrepom ne strinja, ocenjuje, da bo pravico do predpisovanja receptov za osebno rabo izgubilo približno 3100 zdravnikov, zaradi česar naj bi omenjeni ukrep že tako ali tako preobremenjene zdravnike splošne ali družinske medicine še bolj obremenil, s približno 100.000 dodatnimi obravnavami.

Preventiva

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih

Vsak dan nekje v Sloveniji tri ženske izvedo, da so zbolele za rakom na prsih. Sleherni dan ena od njih umre zaradi posledic tega obolenja, ki je sicer, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ozdravljivo. To žalostno statistiko bi bilo mogoče spremeniti, breme te bolezni zmanjšati in tako prihraniti veliko težkih preizkušenj tako obolelim kot njihovim družinam. Vendar te možnosti še vedno niso splošno znane, še manj dosledno udejanjane – zato rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.

Znanost

Nobelova nagrada za medicino v roke imunologov. In kako je z imunoterapijo pri nas?

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke dveh specialistov imunologije, kot priznanje za izjemno pomembna odkritja na področju imunoterapije, ki je sicer v klinični uporabi že nekaj let in prinaša novo ero zdravljenja rakavih obolenj. Američan dr. James P. Allison in Japonec dr. Tasuku Honjo bosta nagrado (9.000.000 švedskih kron) prejela decembra, na slovesnosti ob jubileju Nobelove smrti.

Čas za spremembe

Srčno-žilne bolezni in skrb za zdravje srca: hoja je najboljše zdravilo!

Srčno-žilne bolezni niso nekaj, nad čimer bi človek lahko zgolj zamahnil z roko in šel naprej po ustaljenih tirnicah svoje življenjske poti, z nespremenjenim ritmom in zvest pridobljenim navadam in razvadam. Velja se ustaviti, razmisliti in se odločiti za akcijo. Kot pravijo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Nekaj preprostih sprememb je, ki nam lahko omogočijo, da živimo dlje in bolje.«

Transplantacije

Matjaž Turel: »Ponosen sem na naš oddelek in na našo češnjo na torti – transplantacije pljuč«

V UKC Ljubljana so prvič in doslej edinič opravili enostransko presaditev pljuč leta 2003. Pred 15 leti. Potem so vse pljučne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje s transplantacijo, vozili na Dunaj, medtem ko so jih v Ljubljani na presaditev pripravili, po njej pa skrbeli za nadaljnje zdravljenje in obravnavo. Septembra letos pa je prišlo do že dolgo pričakovane in napovedovane prelomnice. V ljubljanskem UKC je multidisciplinarni tim uspešno izvedel kompleksno in zelo zahtevno zdravljenje – pacientki so, prvič doslej, uspešno presadili obe pljučni krili. Več o programu presaditve pljuč z Matjažem Turelom, ki je v to dejavnost vpet že ves čas.

Javno naročanje

Slovensko zdravstvo, dobaviteljski raj – do kdaj?

Slovensko zdravstvo že vse predolgo čaka na ključne sistemske spremembe, ki bi že davno morale njegovo delovanje postaviti na sodobne, prenovljene temelje. A doslej se ni zgodilo nič. Reforme ni, nujnih učinkovitih ukrepov tudi ne, vrste čakajočih so vse daljše, oprema v zdravstvenih ustanovah vse bolj dotrajana, medicinski material vedno dražji. Zdravniška skupnost Medikont, o kateri smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali, opozarja na številne vnebovpijoče anomalije sistema, povezane tudi ali predvsem z javnim naročanjem. Aktualni izsledki so alarmantni.

Ukrepi

Samo Fakin: »Tisti, ki jim zdajšnji sistem ustreza, si ne želijo sprememb – a do teh bo moralo priti, pospešeno!«

Da Samo Fakin delovanje zdravstvenega sistema pozna v najbolj filigranskih podrobnostih, je jasno. Prav tako ni dvoma o tem, da ne bi bil vešč pogovarjanj in dogovarjanj z vsemi glavnimi akterji v zdravstveni sferi, katerih interesi se med seboj precej razhajajo, niso pa nezdružljivi. Povsem umestno pa je vprašanje, ali mu bo, ko bo za naslednja štiri leta prevzel vodenje izjemno kompleksnega, ranljivega in tudi že močno ranjenega zdravstvenega sistema, recepte, ki jih vidi kot najboljše, tudi v resnici uspelo udejanjiti.