»Posledice izpostavljenosti otroka alkoholu že prej, preden se je sploh rodil, se kažejo na več načinov – lahko pride že do splava v času nosečnosti, do odmrtja plodu (otrok se rodi mrtev) ali do prezgodnjega rojstva. Lahko pa se rodi otrok s katero od motenj iz tako imenovanega spektra alkoholnih fetalnih motenj. To je krovni pojem, s katerim označujemo vse posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se raztezajo od blažjih vedenjskih, učnih motenj pa do najtežje oblike – fetalnega alkoholnega sindroma,« opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc s kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Mit, po katerem kozarček rdečega vina ali penine, ki ga popije le občasno, ob določenem slavju, ne more škoditi ne nosečnici ne otroku, je, kot ugotavlja sogovornica, v resnici še vedno prisoten v javnosti – »in včasih, na žalost, tudi med strokovnimi delavci. Zato ga je treba ovreči.«

»Treba je upoštevati tudi vpliv drugih dejavnikov, katerih vpliva niti ne znamo natančno oceniti, najsi gre za prehransko stanje (bodoče) mamice, njeno starost, morebitno jemanje drugih psihoaktivnih snovi, za kajenje in stres. Vse to namreč vpliva na presnovo alkohola tako pri njej kot pri otroku – zato je v času nosečnosti res varno tako za mamo kot za njenega otroka zgolj nič alkohola.«

Bodoče mamice teh dognanj ne upoštevajo vedno in dosledno – posledice so lahko hude, marsikdaj nepopravljive. Konkreten primer: fetalni alkoholni sindrom (FAS) ali spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). Kaj točno torej alkohol lahko povzroči še nerojenemu otroku, zarodku?

»Posledice, ki nastanejo pri otroku, so odvisne od tega, kdaj v času nosečnosti je prišlo do izpostavljenosti alkoholu, kako pogosta je bila oziroma koliko časa je trajala. Do najtežjih posledic pride v obdobju prvega tromesečja nosečnosti, kajti takrat se odvija intenziven razvoj organov – in tudi najtežje posledice izvirajo iz te izpostavljenosti,« pojasnjuje Marjetka Hovnik Keršmanc.

»Pri FAS je značilno, da do zastoja rasti pride že pred rojstvom, nakar se to nadaljuje tudi po rojstvu. Otrok, ki se rodi, je manjši, njegova telesna teža je nižja od običajne, prisotne so težke poškodbe možganov, ki so nepopravljive, zato mora taka oseba z njimi živeti vse življenje. Lahko pa so prisotne tudi druge telesne motnje, na primer nepravilnosti v razvoju srca, žilja, jeter, ledvic, kosti in sklepov,« je konkretna sogovornica.

Res pa je, da niso vsi otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, prizadeti na enak način. Kot pove predstavnica NIJZ: »Če je do izpostavljenosti prišlo v prvem obdobju nosečnosti, bodo poškodbe lahko prisotne na večini organov, ki so se takrat razvijali. Če pa bo do izpostavljenosti prišlo kasneje v nosečnosti, do teh morfoloških sprememb v resnici ne bo prišlo, saj je razvoj organov že zaključen – lahko pa se bodo pojavile posledice na delovanju teh organov, predvsem možganov, organa, ki se razvija v celotnem obdobju nosečnosti. V prvih dveh tromesečjih namreč pri zarodku lahko pride predvsem do strukturnih sprememb, kasneje pa do motenj v delovanju možganov.«

Konkretne posledice pitja alkohola med nosečnostjo pa se kažejo tudi v statistiki, po kateri v Sloveniji zaradi pitja alkohola vsak dan ugasneta dve življenji – med njimi pa so, kot poudarja mag. Hovnik Keršmanc, tudi nerojeni otroci oziroma zarodki. Kaj storiti, da bi se to stanje izboljšalo?

»Naredimo lahko zelo veliko. Gre namreč za posledice, ki bi jih bilo mogoče povsem  preprečiti. Zato je pomembno, da se posledic, ki lahko izvirajo iz take izpostavljenosti, zaveda celotna družba, predvsem pa bodoči starši in strokovni delavci. Zato je ključno sporočilo to, da v nosečnosti nobena alkoholna pijača ni varna. Vsaka pijača, ki vsebuje etanol, je potencialno škodljiva, kajti etanol je teratogen (teratogene snovi dokazano povzročajo razvojne napake na plodu, op. a.). Za par, ki načrtuje nosečnost, je najvarnejša izbira tako v času nosečnosti kot tudi po rojstvu otroka ta, da se v tem obdobju povsem odpove alkoholu.«

Raziskave, s katero bi spremljali tovrstna stališča bodočih staršev, pri nas ni, pravi sogovornica, ob tem pa pove: »Po pogovorih, ki jih imamo z mladimi, tudi z bodočimi zdravstvenimi delavci, pa imam občutek, da so se začeli zavedati resnosti te problematike. Velik problem je, ker je veliko nosečnosti – ne le pri nas, ampak nasploh v razvitem svetu – nenačrtovanih. Veliko nosečnic sicer potem, ko spoznajo, da so noseče, preneha s pitjem alkohola – problem pa je tisto vmesno obdobje, ko par še ne ve, da pričakuje otroka,« meni Marjetka Hovnik Keršmanc in doda: »Zato res svetujemo, da je že med načrtovanjem nosečnosti treba paziti, da ne pride do izpostavljenosti zarodka alkoholu, saj ta lahko povzroči nepopravljivo škodo.«

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.