Podatki so nedvoumni, posledice znane: vsak odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju popije 87 litrov piva, 48 litrov vina in dva litra žgane pijače. In nosečnice? Medtem ko se na svetovni ravni alkoholu ne odreče »samo« vsaka deseta nosečnica in v Evropi vsaka četrta, je pri nas še vedno močno zakoreninjeno mnenje, češ da občasno konzumiranje kozarca vina tudi v nosečnosti ne more škoditi – kar pa ne drži. Tako kar tretjina slovenskih nosečnic občasno spije tudi alkohol, čeprav so dokazi, kako zelo to lahko škodi otroku, nedvoumni in res skrb vzbujajoči, posledice pa nepopravljive.

O vplivu alkohola na še nerojenega otroka je pisal že Platon, ki je opozarjal, da so »otroci, ki so spočeti v pijanosti, duševno zaostali, nepokorni in bolni«. Znanstvena dognanja so pred nekaj manj kot petimi desetletji na osnovi fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) alkohol nedvoumno opredelila kot pomemben javno-zdravstveni problem, ki človeku lahko uniči življenje že prej, preden se sploh rodi. Pred dvema desetletjema pa je bil prvič opredeljen tudi spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc je na današnjem srečanju predstavnikov projekta SOPA – tega v 80-odstotnem deležu financira EU iz sredstev evropskega socialnega sklada, medtem ko preostalih 20 odstotkov krije državni proračun – spregovorila o škodljivih učinkih alkohola na še nerojenega otroka, do katerega alkohol pride prek posteljice. Koncentracija alkohola v krvi zarodka oziroma plodu je najmanj enaka kot v krvi nosečnice, pri čemer je sposobnost jeter še nerojenega otroka za razgradnjo alkohola bistveno slabša. Poleg tega koncentracija alkohola v otrokovi oziroma zarodkovi krvi ostaja visoka bistveno dlje, posledično pa je večja tudi možnost škodljivega učinkovanja.

Alkohol namreč ni le psihoaktivna snov, ki je strupena in rakotvorna, ampak je tudi teratogen – to pomeni, da pri zarodku lahko spremeni potek oblikovanja organov in razvoja; zakrivi lahko splav ali prezgodnji porod, povzroči zastoj v rasti, malformacije in funkcionalne motnje, med katere spada tudi FASD. Najhujše posledice vpliva alkohola se odrazijo na živčevju oziroma možganih, kajti alkohol vpliva na zapleten proces rasti, migracije, organizacije in diferenciacije živčnih celic, opozarja Marjetka Hovnik Keršmanc. 

FASD je skupina prirojenih razvojnih motenj – čeprav je delovanje možganov trajno prizadeto, pa pri večini otrok, ki se rodijo s FASD, ni vidnih znakov prizadetosti. 

Da z otrokom ni vse v redu, se praviloma pokaže v času šolanja, ko postanejo izrazitejše motnje pozornosti, spomina in procesiranja informacij; pojavijo se težave pri sklepanju, načrtovanju, predvidevanju posledic in reševanju problemov pa tudi pri uporabi pridobljenega znanja oziroma izkušenj; vizualno-motorična sposobnost je slabša kot pri zdravih otrocih; značilni so tudi hiperaktivnost, hitro spreminjanje razpoloženja in težave pri komunikaciji.

Težave, ki jih dokazano povzroči uživanje alkohola v času nosečnosti, pa niso le neodpravljive, ampak se sčasoma stopnjujejo. V obdobju najstništva ali potem, ko človek odraste, se začno vrstiti resnejše težave; najpogosteje (v 90 odstotkih) se pojavijo motnje duševnega zdravja, predvsem depresija in anksioznost.

O tem, koliko gorja povzročijo takšne posledice, nima smisla izgubljati besed. Kakšni pa so stroški, ki jih povzroči stalna potreba po strokovni pomoči in podpori? Pri otroku s FASD znaša strošek (v povprečju) 21.000 evrov na leto, pri odraslem 22.000 evrov. Za primerjavo: pri otroku z avtizmom letni stroški znašajo 15.000 evrov, pri odraslem sladkornem bolniku pa 19.000 evrov.

V sklopu projekta SOPA, ki se bo odvijal do leta 2021, temu pa bo sledila uvedba zdaj pilotno preizkušanih aktivnosti na državni ravni, si strokovnjaki pri posameznikih, ki čezmerno pijejo alkohol, aktivno prizadevajo, da bi ti spremenili svoje pivske vzorce. Kot poudarja vodja projekta mag. Tadeja Hočevar, so dosedanji rezultati spodbudni; od 19.000 Slovencev, ki so pristali na sodelovanje, jih je zdaj 4000 »v obravnavi«, pri 441 posameznikih pa je tak pristop že pripomogel h konkretnim spremembam v življenju.

»Alkohol deluje opojno, škodljivo, povzroča zasvojenost, zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Zato se moramo odločiti, ali bomo še naprej živeli v 'mokri kulturi' – ali pa se bomo raje odločili za življenje v kulturi, usmerjeni v zdravje,« pa v sklopu omenjenega projekta poudarja direktorica NIJZ Nina Pirnat, prepričana, da je odnos družbe do alkohola (pa ne le pri nas) bistveno preveč strpen.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.