Značka: zdravljenje

Značka: zdravljenje

Revolt

»Kolegom iz javnih zdravstvenih zavodov javno izražamo polno podporo v uporu proti zdravstveni zavarovalnici in zdravstveni politiki, ki ruši slovensko zdravstvo«

»Prav nikomur ne dovolimo, da nam vsiljuje količino in vsebino dela s pacienti, za katere skrbimo in smo zanje odgovorni. Zdravstvo je v osnovi namenjeno ljudem, za katere skrbijo strokovnjaki – ki smo tudi ljudje!« poudarjajo člani strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije v pismu podpore zdravstveno-domskim kolegom iz Kranja, Nazarij, Celja, Maribora in Ptuja; ti so se zaradi nevzdržnih razmer, v katerih zdravljenje ne more biti več kakovostno in varno, pa tudi zaradi nemoči pri pozivanju k spremembam, odločili za doslej najbolj neposreden revolt, za odpoved delovnega razmerja ali za napoved takšnega ukrepa. Pismo polne podpore uporu družinske medicine proti zdravstveni zavarovalnici in zdravstveni politiki je bilo sprejeto na torkovi seji izvršilnega odbora, predsednik združenja Igor Dovnik pa ga je danes prvič javno predstavil v sklopu strokovnega srečanja v Portorožu.

Ukrepi

Konrad Kuštrin v video intervjuju o gašenju požarov v zdravstvu: »Politika si rok ne more več oprati, preveč so umazane!«

Zdravstvena politika v zadnjih desetih letih ni imela vizije – nasprotno, politiki so, kar se tiče zdravstva, gostobesedni le pred volitvami, ko obljubljajo, da bodo rešili vse nakopičene probleme, potem pa ne naredijo ničesar. V smislu (re)vizije te dolgoletne resničnosti in njenih posledic je bil v video intervjuju za zdravstveni portal zelo neposreden predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Po njegovem prepričanju je aktualna kriza Zdravstvenega doma Kranj le vrh ledene gore nakopičenih problemov v slovenskem zdravstvu. In kako Kuštrin ocenjuje nevzdržni položaj, v katerem so se zaradi politične indolentnosti in aktualnega revolta zdravnikov, specialistov splošne in družinske medicine, znašli pacienti?

Zdravo z naravo

Ali ločite čemaž od šmarnice, bele čmerike in jesenskega podleska?

V resnici ni lepšega, kot združiti prijetno s koristnim in se pri pohajkovanju v naravi, po gorah in dolinah ne le naužiti svežega zraka, si odpočiti oči na neprecenljivih malenkostih, ki lepšajo naše bivanje na tem planetu ter z aktivnostjo poskrbeti za dobro počutje in zdravje, ampak istočasno poskrbeti tudi za brbončice. Z nabiranjem gozdnih sadežev, svežih poganjkov in vršičkov, koristnih zelišč, divjih rastlin, s katerimi pri kuhi lahko dodamo piko na i gastronomskim specialitetam, istočasno pa poskrbimo tudi za zdravje. Ena takih rastlin, koristnih, okusnih in zdravih, je čemaž. Na osončenih predelih gozdov in gozdnih obronkov, celo na Gorenjskem, je letos začel poganjati že v začetku marca – nabirali pa ga bomo lahko še do pozne pomladi. Vendar obstaja resno vprašanje: ali čemaž poznate dovolj dobro, da bi ga nabirali sami?

Ukrepi

Revolt družinskih zdravnikov se nadaljuje

Revolt zdravnikov ostaja aktualen. In akuten. Trenutno to velja predvsem za družinsko medicino, vendar se val, ki v zadnjem času vse bolj odločno in za zdaj le delno uspešno buta ob sistemske čeri, ne umirja, ampak se počasi in vztrajno širi – kljub razdvojenim mnenjem v javnosti, kjer so še vedno pogosti medklici v smislu, kaj bi zdravniki sploh radi. Družinski zdravniki so se tokrat postavili na okope, ker imajo dovolj sistemskih absurdov, ki jim jemljejo čas, namenjen pacientom. »Pacienti«, ki se oglašajo po socialnih omrežjih, pa jim, v veliki večini, te ukrepe oporekajo, češ da so le krinka za načrtovano privatizacijo. Take trditve so plehke in prazne, zlasti, če vemo, da pred načrtovano »privatizacijo« svari celo nekdanji minister za zdravje, prav isti, ki je pred leti presodil, da je treba izrazito zmanjšati vpis na medicinsko fakulteto. Kaj je torej v tej zgodbi res in kaj ne?

Ukrepi

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Med medicinskimi sestrami in zdravniki sicer še vedno vre, zaradi sistemskih krivic, ki otežujejo njihovo delo, vendar se zdi, da se zadeve vendarle malce umirjajo. Tako je danes 11 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma zamrznilo za 1. maja napovedane odpovedi delovnega razmerja, s čimer bi sicer sledili 23 kolegom iz Zdravstvenega doma Kranj, ki se jim odpovedni rok izteče konec maja. Zakaj odločitev, da namero o odpovedi zamrznejo do 1. junija? Zato, ker so na resornem ministrstvu ugodili njihovi zahtevi po zmanjšanju preobremenitev – z zmanjšanjem najvišje še dopustne kvote pacientov na 1895 glavarinskih količnikov.

Hemofilija

Zdravljenje hemofilije danes in nekoč kot dan in noč

Večina hemofilikov se s to boleznijo že rodi, obolenje pa se lahko pojavi tudi kasneje v življenju, iz različnih razlogov. Tako kot pri številnih drugih obolenjih sta tudi pri hemofiliji ključnega pomena čim zgodnejša diagnoza in čimprejšnji začetek zdravljenja, sicer je umrljivost še vedno visoka. Vendar je dandanašnji na tem področju – v primerjavi z možnostmi za zdravljenje pred nekaj desetletji – medicina dosegla izjemen preboj.

Ukrepi

Od 32 dodatnih timov družinske medicine jih bo Ljubljana dobila pet, v Kranju, kjer je zaradi preobremenitev dalo odpoved 23 zdravnikov, pa jih bodo dobili tri

Da razmere v zdravstvu zahtevajo celovito in korenito ukrepanje, je jasno že dolga leta, vendar do bistvenih izboljšav ni prišlo, čakalne vrste pa se še naprej podaljšujejo. Minister za zdravje Aleš Šabeder je vodenje resornega ministrstva prevzel v obdobju kulminacije težav zlasti v osnovnem zdravstvu, ki najbolj očitno potrebuje revitalizacijo. Ukrepi so napovedani, iskanje rešitev se pospešeno nadaljuje. V tem kontekstu je upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na današnji seji sprejel sklep, ki naj bi zagotovil tako dolgo pričakovano okrepitev timov na primarni ravni.

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Pravice pacientov

V domovih za starejše namestitev slušnega aparata stane en evro. Skrb ali srh vzbujajoči ukrep?

Da dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev in širše javnosti postaja nenadzorovani poligon za ustvarjanje dobičkov, je danes javno opozoril tudi Boris Horvat – Tihi, podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter vodja odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje v sklopu zveze. V domovih za starejše so namreč začeli zaračunavati še eno storitev – namestitev slušnega aparata.

Ukrepi

Matej Beltram: »Stvari je treba postaviti na novo – in ne le še dodatno oživljati napol mrtvo truplo slovenskega zdravstva«

»Ureditev razmer v slovenskem zdravstvu je prevelik zalogaj za eno samo osebo. Toda če bo minister za zdravje Aleš Šabeder sprožil vsaj družbeni dialog o tem, kaj si v resnici želimo, bo naredil zelo veliko,« je prepričan mag. Matej Beltram, pronicljiv poznavalec in ocenjevalec razmer, v katerih deluje slovenski zdravstveni sistem, tudi zato, ker tako rekoč iz prve roke pozna vse ključne prvine tako slovenskega kot švicarskega zdravstva. Kakšna je torej prognoza za naše zdravstvo, o kateri je podrobneje spregovoril v intervjuju za zdravstveni portal?