Dobro počutje

Kako poskrbeti za zaščito (zlasti starejših) pred zdravstvenimi zapleti v času bližajočih se vročinskih valov?

Vremenske turbulence so letos izjemne, dolgotrajnemu deževju in za pozno pomlad neznačilnemu hladu je tako rekoč čez noč sledil preskok na poletne temperature, z nezadržno hitrostjo pa se približuje tudi prvi vročinski val. Verjetno ga ni med nami, ki v tem vremensko nepredvidljivem medčasju ne bi le stežka čakal na lepo vreme in s soncem obsijane dni, ki človeka napolnijo z energijo in veseljem. Toda v prihajajočih dneh, ko naj bi zunanje temperature na hitro dosegle več kot 30 stopinj Celzija, ne velja pozabiti na ključne momente, ki človeka – to velja zlasti za starejše ljudi s kroničnimi obolenji – lahko obvarujejo pred posledicami predolge izpostavljenosti povečanim toplotnim obremenitvam, kajti te lahko vplivajo tudi na drugačno učinkovanje zdravil.

Starejši

Strategij je dovolj, nujno je takojšnje izvajanje paliativne oskrbe s celotnimi timi! Ljudje namreč, tako doma kot v institucijah, umirajo v bolečinah, osamljeni in zapuščeni, prepuščeni svojcem – ali nikomur ...

Diskriminacija starejših na področju zdravstva je pri nas skrb vzbujajoča, najsi gre za izbiro osebnega zdravnika v domovih za starejše ali za dostopnost do zdravnika in storitev, zato je potrebno takojšnje ukrepanje, opozarja društvo Srebrna nit. Konkretne zahteve za ažurno sprejetje ukrepov, vključno s spremembo zakonodaje, so predstavniki te asociacije pred dvema tednoma naslovili na odgovorne institucije, vendar se zavedajo, da bo v resnici preteklo še veliko vode, preden bodo prijemi, s katerimi naj bi zmanjšali diskriminacijo in neustrezno skrb za starejše, tudi v resnici zaživeli. Po drugi strani pa se že doslej nedopustne razmere še naprej poslabšujejo, zato mora država, kot javno opozarja predsednica združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, nemudoma ukrepati.

Kajenje

Resnica, pred katero si prav nihče ne more zatiskati oči: pasivno vdihavanje tobačnega dima vsako leto zakrivi smrt 165.000 otrok, mlajših od pet let

Zaradi posledic, ki jih na malih, šele razvijajočih se pljučih pusti pasivno vdihavanje tobačnega dima, vsako leto v povprečju umre 165.000 otrok, mlajših od pet let. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) tudi sicer okužbe spodnjih dihal na tako majhnih organizmih pustijo neizbrisen bolezenski pečat, ki se kasneje v življenju nemalokrat razvije bodisi v astmo bodisi v kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).

Rak

IZ PRVE ROKE: Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak moških. Slovenija se tako glede zgodnjega odkrivanja kot tudi glede uspešnosti zdravljenja te bolezni umešča v evropski vrh. Seveda pa je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, saj so v tem primeru tudi uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev najbolj verjetni. V članku in videu o tej bolezni – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja – zdravnik Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek spregovorijo tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo.

Rak

Poslovila se je Mojca Senčar, velika zagovornica bolnikov, duša ozaveščanja o boju proti raku, zaslužna za izjemne premike na tem področju

Danes je v 80. letu starosti umrla Mojca Senčar, gospa z veliko karizmo, neutrudna borka za pravice pacientov, njihova zagovornica v prizadevanjih za enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno, učinkovito, varno in celovito zdravljenje. V slovenskem prostoru pušča neizbrisen odtis, kajti bila je vzor poguma in hotenja, védenja in odločenosti, ki v boju s težko boleznijo ne popusti, ampak zmaguje, vedno znova. Svoje profesionalno in kasneje tudi zasebno življenje je posvetila boju proti raku. In lahko rečemo, da je to poslanstvo opravila izjemno uspešno – zaslužna je za izjemne premike na tem področju.

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Ukrepi

Za kontrolne preglede pri specialistu ne bo več treba vedno znova po novo napotnico k osebnemu zdravniku

V sozvočju z revoltom družinskih zdravnikov, ki v zadnjem času pospešeno opozarjajo na kadrovsko zdesetkanost in posledično preobremenjenost, tudi ali predvsem administrativno, se pospešeno vrstijo ukrepi za izboljšanje razmer v osnovnem zdravstvu. Tako je danes upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi letošnjega razpisa za dodatnih 32 ambulant splošne oziroma družinske medicine ter 21 otroških in šolskih dispanzerjev prižgal zeleno luč prvim osmim novim timom. Za področje Gorenjske oziroma Zdravstvenega doma Kranj, kjer so razmere najbolj kritične, na razpis ni prispela niti ena vloga; razpis sicer ostaja odprt do konca leta, nadaljnje vloge pa bodo na ZZZS obravnavali sukcesivno.

Ukrepi

Bo nasilje proti zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem postalo kaznivo dejanje?

Nasilje je tudi v zdravstvu postalo del delovnega vsakdana in zdravniki se želijo tem grožnjam postaviti po robu – podobno, kot so medicinske sestre naredile že pred leti. Da zdravstvena sfera ni imuna na pojav nasilnih incidentov, boleče opominjajo usodni dogodki iz preteklosti. Spomnimo se samo umora zobozdravnice, ki jo je v njeni ordinaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana zabodel 29-letnik. Ali tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ko je pacient, 70-letni moški, med streljanjem ubil zdravnika in policista. Ali tega, ko je neprišteven moški v Zdravstvenem domu Piran večkrat zabodel medicinsko sestro.

Ukrepi

»Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu,« pravi Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, ustanove, ki je danes prejela državno odlikovanje

Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril, da odlikovanje za uspešno 50-letno delovanje tega največjega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki s sedmimi enotami pokriva Ljubljano in okolico pa tudi mnogo širše področje, nima nobene neposredne povezave s stanjem v slovenskem zdravstvu v zadnjih desetih letih. Probleme, ki so izbruhnili v družinski medicini, je Dolšak razčlenil zelo kritično – na rovaš politike oziroma vseh, ki so, tako ali drugače, dolga leta odločali o usodi tega področja –, rekoč: »Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu.«

Ukrepi

Družinska medicina nadaljuje s protestom proti politiki in ZZZS, ker ne sprejmeta ustreznih rešitev za izboljšanje razmer za bolnike, za katere želijo zdravniki skrbeti celovito in profesionalno

Zdravnikom iz kranjskega zdravstvenega doma je danes izrazila podporo tudi Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Njihovo dejanje razumemo kot protest proti odločevalcem – proti politiki in ZZZS, ker ne sprejmeta ustreznih rešitev za izboljšanje razmer za naše bolnike, za katere želimo še naprej skrbeti celovito in profesionalno.«