»Z osuplostjo spremljam javno razpravo na temo – maske da ali ne. In to celo med stroko in strokovnimi institucijami. Ne preseneča, da je javnost zmedena v teh že tako ali tako tesnobnih časih – in se razporeja po skupinah, kot pri cepljenjih ali drugih teorijah zarote, ne glede na strokovno argumentacijo,« se je na polemično dogajanje, ki smo mu bili v zadnjem času priča v povezavi s splošno uporabo zaščitnih mask, odzval zdravnik Rok Ravnikar iz zdravstvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku.

Rok Ravnikar pravi, da je predvideval, da glede na internet in globalizacijo, glede na to, da imamo svet in vse informacije tako rekoč na dlani, tovrstnih dvomov ne bo. Potem pa se je zgodilo, da se »stroka in politika in javnost razdelijo in ne morejo odločiti niti o taki banalnosti, kot je priporočilo za splošno uporabo zaščitnih mask za obraz«.

Zdravnik ob tem potegne vzporednico s preteklostjo: »V teh razmerah se spomnim, kako nepravičen odnos imamo do naših prednikov pred 70 leti, češ, kako jim ni bilo jasno, kaj se dogaja po svetu leta 1939 ali 1941. Kako niso vedeli, da je edino ena prava pot in so se šli narodni razkol?«

V kontekstu aktualne epidemije in prizadevanjih za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 pa poudarja: »Pri takih nevarnostih je treba ukrepati, in to hitro – če čakaš na to, da se boš odločil prav, si vedno prepozen. Ukrepov mora biti veliko in raznovrstnih, ker ne moreš 100-odstotno vedeti, kateri delujejo. Po bitki bomo vsi generali – ampak zmagali bomo, če bomo ukrepali, kakorkoli, samo ne čakali.«

Ob tem je za Zdravstveniportal.si Rok Ravnikar še povedal, da tudi v primeru, »če je učinkovitost splošne uporabe zaščitnih mask zgolj 20-odstotna, to pomeni veliko – kajti če vemo, da v zdravstvu nimamo dovolj kadra in opreme, je treba narediti res vse, da se zmanjša zbolevnost in s tem pritisk na zdravstvo. Odgovor glede nošenja mask je torej: da, nujno!«

Zakaj je splošna zaščita z masko ne le smiselna, ampak tudi nujna

Da so stališča o smiselnosti splošne uporabe zaščitnih mask precej raznolika, tako, denimo, znotraj Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kot tudi na mednarodni ravni, na primer v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), priznava tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. »Toda ti ukrepi, ki jih sprejemamo na podlagi mednarodnih izkušenj, so smiselni in imajo en sam namen: da poskrbimo za zaščito pred okužbami z novim koronavirusom, da preprečimo širjenje epidemije in tako zaščitimo drug drugega,« poudarja Gantar.

Dušan Baraga, ki kot zdravnik družinske medicine dela v sklopu zdravstvenega doma v Cerknici, ocenjuje, da je v času, ko je udejanjanje zaščitnih ukrepov res nujno – in zdajšnja epidemija je natanko takšen primer –, nepogrešljivo dvoje: bodisi red in disciplina (kot na Kitajskem) bodisi razumni ljudje (kot v Koreji). »V Sloveniji pa nihče ne verjame strokovnjakom, vsi so prepričani, da so najbolj pametni; ljudje še vedno ne uvidijo, kako nujni so ukrepi – in preračunavajo, koliko ljudi je umrlo, ter ugotavljajo, da jih približno toliko tako ali tako umre vsako leto. Razuma ni.« 

Le z upoštevanjem navodil bo mogoče omejiti epidemijo

Zdravniška zbornica Slovenije je kot krovna stanovska organizacija svoje člane opozorila na nujno upoštevanje tako varnostnih opozoril tistih zdravnikov, ki se najintenzivneje in na dnevni ravni spopadajo z boleznijo COVID-19, kot vseh zaščitnih ukrepov, ki so jih doslej odredili NIJZ, ministrstvo za zdravje in vlada. Ker razmah epidemije v nekaterih sosednjih državah in tudi pri nas jasno kaže, da epidemije, s katero se soočamo, po številnih parametrih nikakor ni mogoče primerjati z gripo, je zbornica kot nedopustno in etično sporno označila javno objavljanje stališč zdravnikov – če so ta objavljena tako, da bi bralca lahko napeljala k sklepanju, da strogi samozaščitni ukrepi, ki so trenutno v veljavi, niso nujni.

Predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek – Travnik pa poudarja: »Prebivalcem zdravniki sporočamo: 'Držite se navodil, ki jih odrejata vlada in zdravstveni minister!'. Navodila so potrebna zato, da se epidemija omeji. Da ne boste prizadeti tudi vi in vaši bližnji. Da bomo kot družba obstali in se po epidemiji lahko znova postavili na noge.«

Virus je, čeprav neviden, zelo fizična stvar ...

Da bo premagovanje novega koronavirusa, ki je v nas aktiviral preživetveni nagon, uspešno, je odvisno prav od vsakogar med nami, v uvodniku v aprilski številki glasila zdravniške zbornice Isis trdi prof. dr. Alojz Ihan. »Virus lahko premagamo samo kot skupnost, če jo bomo začeli čutiti kot svojo, kot zaresno, fizično dejstvo – pa naj je to državna, zdravniška, lokalna ali kakšna drugačna skupnost. In ta kriza, ki jo zdaj doživljamo, je prav to – kriza fizične skupnosti. Virus je hudo fizična stvar, čeprav nevidna. Širi se na razdalji metra in pol, za vsak slučaj dva. Absolutna fizika. Kartografira nam naše fizično okolje do metra in pol natančno, kroji našo pot. Postavlja meje.«

Vendar pa Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije, trdno verjame, »da bomo z družbeno, državno in zdravstveno mobilizacijo – vse troje je nujno za obvladanje epidemije – Slovenci pridobili pomembno skupno izkušnjo o tem, da je mogoče uspeti, če smo dovolj hitri, odločni in aktivni.«

Kajti, kot poudarja splošni zdravnik iz zdravstvenega doma v Murski Soboti Tibor Škalič: »Nizozemska je še do nedavnega imela 'sproščen in naraven' pristop do epidemije, brez resnih omejitev. Prekužili naj bi se naravno, s tem dosegli 'čredno' imunost in hitreje prišli iz krize. Rezultat? Trenutno 78 mrtvih na milijon prebivalcev, pri nas osem na milijon prebivalcev. Ukrepi so zoprni, škodijo ekonomiji, 'kršijo pravice' posameznika – toda rešujejo življenja!«

Bolj kot s ploskanjem pomagamo z upoštevanjem zaščitnih ukrepov

Z doslednim upoštevanjem priporočenih zaščitnih ukrepov – ne le s ploskanjem zdravstvenim delavcem in drugim, ki so v času epidemije med najbolj izpostavljenimi – bomo lahko preprečili, da bi se zdravstveni sistem zlomil zaradi preobremenjenosti v najbolj kritičnem trenutku, v času, ko epidemija napreduje s polnim zamahom. Samo tako in nič drugače. In prav zaradi tega zaposleni v zdravstvu pošiljajo svoja sporočila v smislu »Tu smo za vas – ostanite doma za nas!«.

Preprosto sporočilo, pravzaprav gre bolj za prošnjo, ne bi smelo ostati preslišano. (Samo)zaščitne ukrepe je preprosto treba udejanjati, če naj ohranimo življenja tistih, za katere je novi koronavirus najnevarnejši – pa to niso le starejši, ki prebolevajo eno ali več kroničnih obolenj, na bolezen COVID-19 tudi mlajši niso imuni.

Slovenija:

Bolezen COVID je danes ugasnila 17. življenje

Včeraj je bilo pri nas opravljenih 1095 testiranj (doslej skupno 24.857), 56 testov je bilo pozitivnih (skupno: 911 –pri 897 osebah, kajti pri nekaterih so testiranje opravili večkrat); hospitaliziranih je bilo 119 bolnikov, 31 jih je potrebovalo intenzivno nego (trije več kot v torek); iz bolnišnice so po končanem zdravljenju štirje pacienti odšli domov; bolezen COVID-19 je ugasnila dve življenji. 

Spodaj je prikazano, kako je okuženost z novim koronavirusom prisotna po Sloveniji.

Svet:

Okuženih je že več kot milijon ljudi

Z novim koronavirusom se je do danes na globalni ravni okužilo že več kot milijon ljudi; po zadnjih uradnih evidencah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bolezen COVID-19 povzročila 33.579 smrti.

V tabeli so podatki o številu okuženih po vsem svetu – danes ob 20:02 (2. april 2020) je bil okužen milijonti Zemljan, do zaključka redakcije pa je število okuženih že doseglo številko 1.009.568. Države oziroma lokacije so razvrščene glede na skupno število primerov (objavljamo prvih sto).

Fotografije: Zdenka Čebašek – Travnik in Dušan Baraga: Diana Zajec; Tomaž Gantar: STA; Tibor Škalič: FB profil; Lili Gantar Žura: osebni arhiv

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.