Značka: zdravljenje

Značka: zdravljenje

Ukrepi

Prihaja 16 mladih družinskih zdravnikov – pa tudi sistemski ukrepi, ki naj bi izboljšali razmere v osnovnem zdravstvu

Družinska medicina v Sloveniji kleca pod bremeni – in zdravniki na zdaj veljavno sistemsko ureditev, ki že dolgo ne sledi resničnim potrebam, niso več pripravljeni pristajati. Najbolj odmevna doslej je bila poteza večine splošnih in družinskih zdravnikov, ki delajo v sklopu zdravstvenega doma Kranj – v ponedeljek jih je kar 23 dalo odpoved; odpovedni rok se izteče konec maja. Iskanje rešitev – ne le za kranjsko območje, ampak za družinsko medicino v Slovenji nasploh – se v zadnjih dneh odvija pospešeno. Na ravni ministrstva so sprejeli nekaj konkretnih odločitev, ki vključujejo tudi popravljanje in dopolnjevanje splošnega dogovora za to leto, a tudi zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik ne ostaja križem rok. Zanimalo nas je, kako bodo odgovorni v sistem čim hitreje umestili 16 mladih zdravnikov, ki so specialistični izpit opravili v začetku tega tedna in lahko močno razbremenijo starejše kolege.

Ukrepi

Lili Gantar Žura, direktorica ZD Kranj: »Zakaj je kar 23 zdravnikov dalo odpoved? Zato, ker je družinska medicina večino časa le še tekoči trak!«

Razlogi, zaradi katerih je kar 23 zdravnikov splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu kranjskega zdravstvenega doma, s 1. aprilom dalo odpoved, so resni. In niso finančne narave. Direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura je v video pogovoru za zdravstveni portal pojasnila ozadje zdajšnjega dogajanja, zahteve zdravnikov, ki morajo biti uresničene, če naj bi zdravniki odpovedi umaknili pred koncem maja, ko se izteče odpovedni rok – in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bodo zdaj resnično preobremenjeni zdravniki lahko bolnikom spet zagotavljali kakovostno, varno, celovito in ažurno zdravljenje. Če do tega ne bo prišlo, bo na širšem območju Kranja približno 45.000 pacientov ostalo brez izbranega zdravnika. In to ne bi bilo nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva.

Ukrepi

Napovedi so se uresničile: 1. aprila je 23 zdravnikov iz zdravstvenega doma v Kranju dalo odpoved

Ne, ne gre za prvoaprilsko šalo – specialisti splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu Zdravstvenega doma Kranj, so danes uresničili napovedi. Kar 23 od skupno 34 zdravnikov se je odločilo za odpoved delovnega razmerja, zaradi preobremenjenosti, ki jo je letošnji splošni dogovor – ta določa (pogoje za) razdelitev finančne pogače za zdravstvene storitve in programe – le še dodatno povečal. Zdravniki, vedno bolj zasuti tudi z administrativnimi opravili, za katera bi po njihovem prepričanju morale poskrbeti strokovne službe plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), tega preprosto ne zmorejo več. In kaj takšna odločitev pomeni za dejavnost kranjskega zdravstvenega doma, za paciente? Brez izbranega zdravnika bi konec maja oziroma v začetku junija, ko se izteče odpovedni rok, lahko ostalo več kot 40.000 zavarovancev, ki živijo na območju Kranja, Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Naklega, kar ne pomeni nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva. Vsaj na Gorenjskem.

Ukrepi

Prvi rdeči karton za novega ministra za zdravje, na drugi strani pa konkretni predlogi za izhod iz krize javnega zdravstva

Zdravniki, zobozdravniki in drugi strokovnjaki, ki delajo v zdravstveni sferi, se v razmerah, v kakršnih deluje naše zdravstvo, vse prepogosto znajdejo v situaciji, ko bolnikom ne morejo zagotoviti vsega, k čemur jih zavezuje Hipokratova prisega in kar so zapisali v Kodeks medicinske etike in deontologije. Pomanjkanje časa za ustrezno strokovno in etično obravnavo bolnikov ter nesprejemljivo dolge čakalne dobe na preglede, diagnostiko in zdravljenje sta le dve od ovir, ki onemogočajo pravočasno, kakovostno in varno zdravljenje – in slovenski zdravniki na prepočasno, anemično iskanje izhoda iz krize ne nameravajo več pristajati. Le dan po imenovanju novega ministra za zdravje, ki je danes od zdravnikov družinske medicine dobil prvi rdeči karton, so na skupščini zdravniške zbornice soglasno odločili, da dokument z močno sporočilnostjo – deklaracijo za izhod iz krize javnega zdravstva, pošljejo vladi in resornemu ministru.

Ukrepi

Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes prisegel pred državnim zborom, zdaj bo moral pospešeno sanirati razmere v zdravstvu, najprej v družinski medicini

»Naše trenutne obremenitve so preko meje znosnega. Kljub težkim razmeram za zdaj še vztrajamo, predvsem zaradi razumevanja vodstva, ki se po svojih najboljših močeh trudi pri iskanju rešitev, med drugim tudi z zaposlovanjem dodatnega kadra, ki s strani ZZZS ni odobren in finančno pokrit,« je v današnjem dopisu, naslovljenem na resorno ministrstvo, zapisalo 14 zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. To so naredili v upanju, da bo novoimenovani minister za zdravje Aleš Šabeder uvidel, da nalaganje bremena na že tako ali tako od pritiska zgrbljena ramena družinskih zdravnikov ne predstavlja rešitve.

Ukrepi

Kaj bo novi zdravstveni minister dal v prvi plan – funkcionalno diagnostiko in reanimacijo sistema ali bolnike?

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, ki je največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem vodil le dobro leto dni, pred tem pa zdravstva ni pobliže poznal, je kot edini kandidat za ministra za zdravje danes dobil zeleno luč matičnega parlamentarnega odbora. Poslanci so nujno sejo odbora za zdravstvo zaradi redne seje dvakrat prekinili, da so v dveh dneh in treh etapah seje dobili zadovoljive in dovolj celovite odgovore na vsa vprašanja, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne izzive v poslanstvu novega zdravstvenega ministra, po profesiji ekonomista; po izčrpnem hiringu je večina članov odbora Šabedrovo kandidaturo podprla.

Starejši

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami

»Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev pri osebah, ki imajo prisotno rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo,« so na ministrstvu za zdravje zapisali v odgovoru na naša vprašanja, povezana z javno pobudo združenja za dostojno starost Srebrna nit, češ da je v socialno-varstvenih zavodih nemudoma treba prenehati z zaračunavanjem »dodatnih« storitev in z diskriminacijo starejših v zdravstvu. Še vedno pa nismo prejeli odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ukrepi

Erik Brecelj: »V zdravstvu je veliko ljudi, ki so bistveno bolj problematični kot Janez Zemljarič«

Slovensko zdravstvo se je znašlo v situaciji, v kateri se sistem maje na vseh ravneh – v iztekajočem se tednu smo bili priča pravi erupciji dogodkov, ki kličejo po takojšnjih ukrepih. Če želimo ohraniti sistem osnovnega zdravstva, ki so nam ga doslej zavidale številne države, bistveno bolj razvite od Slovenije, če želimo ohraniti doseženo kakovost in varnost v slovenski medicini, bo treba prisluhniti zdravnikom družinske medicine in zaposlenim v zdravstveni negi ter poskrbeti za normalne pogoje dela. Kaj o zadnjih dogodkih v zdravstvu meni dr. Erik Brecelj, ki se je bil doslej najbolj pripravljen izpostaviti v boju proti korupciji, ki onemogoča razvoj zdravstva?

Ukrepi

Kakovost in varnost v zdravstvu: »Ne poslušaj, kaj 'glavni' govorijo, temveč glej, kaj delajo!«

Skrb za kakovost in varnost v zdravstvu je ena izmed ključnih prvin, ki so osnovni pogoj za dobro, učinkovito in neoporečno izvajanje te izjemno občutljive dejavnosti, v kateri napak ne bi smelo biti – vendar prihaja do njih, tako pri nas kot kjerkoli drugje po svetu. In čeprav je motiti se povsem človeška lastnost, to ne sme biti izgovor za nezadostno in neustrezno urejanje tega področja, ki je, tako kot medicina sama, prav tako postalo znanost. In kje je Slovenija danes pri udejanjanju te znanosti – tudi ali predvsem v dobro bolnikov?

Revolt

Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?

Iskrena izpoved zdravnice družinske medicine iz Celja, ki je na družbenih omrežjih objavila pojasnilo, zakaj ne želi, noče, ne more in ne zmore več nadaljevati z delom v zdajšnjih okvirih in pogojih, ki jih določa sistem, je jasen odraz tega, kar se dogaja v našem zdravstvu. V javnosti pa smo po drugi strani priča gonji proti »zaslužkarskim« zdravnikom, ki da preprosto niso več zadovoljni s tem, kar jim omogoča sistem. Pa so te ocene, praviloma skrite za izmišljenimi profili posameznikov, ki se pod žaljivke in vse pogosteje tudi sovražni govor ne upajo podpisati s svojim pravim imenom, res utemeljene? Odgovor je jasen.