Reforma

Zakaj bolniki pri nas umirajo v čakalnih vrstah?

Slovenija se je v mednarodnih primerjavah dolgo lahko ponašala s podatkom, da ji je, tako rekoč edini od posttranzicijskih držav, uspelo ohraniti dobro delujoč zdravstveni sistem. Danes pa so nam lahko za zgled države, ki so takrat izrazito zaostajale za nami. Slovenski zdravstveni sistem, v katerem bi do korenitih sprememb moralo priti že davno, a so se vedno znova vse po vrsti porazgubile v kalnih političnih in interesnih, koruptivno obarvanih vodah, je namreč danes v vse prej kot zavidljivem položaju. Primanjkuje zdravnikov, medicinske sestre uhajajo v bolje plačane službe, aparature so v dobršnem delu dotrajane, stavbe zastarele, bolnišnični prostori marsikje povsem neustrezni. Bolniki pa so ujeti v predolgih čakalnih vrstah, v katerih umirajo – dobesedno.

Javno naročanje

Skupina zdravstvo.si, ki želi ustaviti korupcijo in odtekanje zdravstvenega denarja, zapušča delovno skupino ministrstva za zdravje, ker ta ni imela posluha za možnost privarčevanja več sto milijonov evrov na leto

Ker so v Sloveniji že od osamosvojitve dalje cene zdravstvenega materiala in medicinskih naprav bistveno višje kot v tistih članicah Unije, ki so s korupcijo najmanj obremenjene – v Nemčiji in, na primer, skandinavskih državah –, je devet zdravnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, pripravilo nov predlog za naročanje omenjenega materiala. Ta predlog naj bi pri nas po dolgih desetletjih odpravil anomalije na tem področju. Toda ali odgovorni na Slovenskem res želijo, da denar, ki sicer ponikne v dobaviteljskih kanalih, ostane v zdravstvu? Odgovor je jasen: tudi v tem primeru se je pokazalo, da so pri nas koruptivne vezi, s katerimi so prepredeni tudi odločevalski vzvodi, očitno tako močne, da tovrstnih izboljšav v kratkem ni mogoče pričakovati. In zato se ne kaže čuditi, da omenjena skupina zdravnikov v takšnih »igricah«, ki na koncu najbolj prizadenejo bolnike, čakajoče na diagnostiko in zdravljenje, ne želi več sodelovati.

Etika

Odprto pismo poslancu Mihi Kordišu in grožnja s prav(d)nimi postopki zaradi izjave o »zdravnikih mazačih«

Poslanec Miha Kordiš, ki je v tem tednu razdvojil politično različno opredeljene Slovence (kar je še najmanj pomembno), slovensko zdravništvo spravil na okope (kar je logična posledica njegove razprave na odboru za zdravstvo in označevanja dela zdravnikov kot »mazačev«), predvsem pa nazorno pokazal, kako nizko je pri nas padla raven osebne kulture, etike in komunikacije (kar se je potrdilo tudi v nadaljnjih razpravljanjih na družbenih omrežjih), je danes prejel javni odziv odvetnika Domna Gorenška, brata nedavno preminulega ortopedskega kirurga Matevža Gorenška.

Ukrepi

Zakaj lahko z nošenjem zaščitne maske rešimo svoje življenje in tudi življenja drugih

Ko sem pred poldrugim mesecem strokovnjake s področja epidemiologije spraševala o najnujnejših ukrepih za preprečitev okužbe z novim koronavirusom, vključno z uporabo zaščitne maske, so bili odgovori enoznačni: v Sloveniji splošna uporaba mask ni niti smiselna niti priporočljiva. Izjema so bili oboleli in strokovni (zdravstveni) kader – za zaščito obojih naj bi bilo poskrbljeno v sklopu zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov. No, do danes so se tovrstna stališča močno spremenila. Že sicer kadrovsko zdesetkani zaposleni v zdravstvu, ki si glede na pričakovano povečanje števila obolelih s COVID-19 preprosto ne smejo dovoliti, da bi omagali ali zboleli, so še vedno prisiljeni delati v nevzdržnih in tudi nevarnih okoliščinah, saj zaščitne opreme močno primanjkuje. Po drugi strani pa je obveljal novi, strokovni narekovani imperativ, ki vsakomur med nami polaga na srce: nadenite si masko, če morate od doma v trgovino, lekarno ali na delo – pred okužbo ne boste zaščitili le sebe, ampak tudi druge.

Ukrepi

Dr. Blaž Mrevlje: »Smo v času brezvladja in kot vidimo, člani in členi globoke države, ki v svojih krempljih držijo tudi zdravstvo, delajo vse, da se ponovno ne bi nič spremenilo«

Dr. Blaž Mrevlje, specialist interne medicine, je eden izmed najostrejših kritikov slovenskega zdravstvenega sistema oziroma okvirov, v katerih je zdravstvo primorano delovati. V zdajšnjih razmerah in razmerjih ne želi več delati v Sloveniji, sicer pa je klinično in raziskovalno delo doslej opravljal v UKC Ljubljana in na univerzitetnih klinikah na Poljskem, v Veliki Britaniji ter v Nemčiji. Skupaj s prof. dr. Markom Nočem je pred šestimi leti razkril, za koliko v Sloveniji preplačujemo žilne opornice – posledično so se cene znižale za približno petkrat. Ljubljanski UKC na ta račun vsako leto prihrani približno poltretji milijon evrov, a kljub temu je pred letom dni vložil tožbo proti Mrevljetu zaradi izjav v medijih, v katerih je spregovoril tudi o dogajanju v tem največjem medicinskem kolosu v Sloveniji.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč: »Zdravstvo ne more biti poligon, na katerem se igrajo z zdravjem in usodami bolnih ljudi na račun prikrivanja različnih ozadij«

Prof. dr. Marko Noč, znani in priznani slovenski kardiolog in specialist interne medicine, klinični strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke v tej veji medicine v letu 2018, je tudi eden izmed redkih, vendar odločnih žvižgačev; ti brez strahu opozarjajo na nedopustne anomalije in korupcijo, ki že desetletja krojijo usodo slovenskega zdravstva.

Ukrepi

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Skrb za čisto okolje

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov, tudi nevarnih, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije. Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.